Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza individualnih in strukturalnih dejavnikov pri sobivanju mladih (družin) in staršev
Tjaša Klavora, 2017

Opis: Gospodarske, socialne, kulturne, politične, strukturne in demografske spremembe bistveno vplivajo na tradicionalno družino ter na družbene, strukturne in medgeneracijske odnose. Navedeno se kaže tudi v čedalje bolj aktualnem problemu skupnega gospodinjstva oziroma podaljšanega sobivanja mladih družin in staršev. Problem je zato vse pogosteje tematiziran, tako na politični kot raziskovalni ravni. Kdaj bo prišlo do odselitve ter v kakšno stanovanje in življenjsko ureditev bo ta vodila, je odvisno od mnogih osebnih in družbenih okoliščin. Ti dejavniki so po eni strani individualni in segajo na mikroraven, kjer so ključnega pomena posameznikove želje, izbire in viri; po drugi strani so dejavniki strukturalni in na makroravni določajo množico priložnosti in ovir, s katerimi se posamezniki soočajo pri svojih izbirah v nekem okolju. Strukturni dejavniki so značilnosti okolja in pojasnjujejo, zakaj posamezniki v isti družbi sledijo podobnim vzorcem odhoda od doma in zakaj se ti vzorci med državami razlikujejo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sobivanje, mlade družine, demografske spremembe, odselitev, samostojnost, odraslost
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2310; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

2.
Prilagajanje in obvladovanje kulturnih sprememb v tranzitarnem preseku slovenske družbe
Maja Brešan, 2016

Opis: Raziskava analizira kulturne spremembe v slovenski druţbi kot odsev modernizacije. Raziskava je bila izvedena v dveh delih, in sicer na druţbenem nivoju z analizo druţbenega diskurza z metodo analize spletnega diskurza ter na nivoju posameznika z analizo podatkov, zbranih med leti 2010 in 2016, ki jo bomo v nalogi poimenovali tudi longitudinalna analiza. Izbran vzorec so mladi, ki prehajajo v odraslost, ker predstavljajo produkt modernizacije in hkrati odsevajo druţbene spremembe. Spletni diskurz nam je pokazal razcep med generacijo mladih in generacijo starejših. Starejši ohranjajo socialistične elemente s prepletom preţivetvenih vrednot, medtem ko mlada generacija sprejema bolj individualistične usmeritve s prepletom tradicionalnih vrednot. Kljub razhajanju prihaja do delnega konsenza med generacijami, kar nakazuje na delno potrjevanje obstoječih norm in vrednot. Mladi ne dosegajo pričakovanj druţbe, zato so predmet ostre kritike starejše generacije. Longitudinalna analiza pa prikazuje presek mladih v prehodu v odraslost, kjer so prisotne predvsem postmoderne vrednote, ki se v zaključenem prehodu okrepijo pod predpostavko uspešnega prehoda na trg delovne sile in dobro oceno zadovoljstva z ţivljenjskim potekom. Nakazujejo se razlike v obvladovanju in spreminjanju kulturnih sprememb pri mladi generaciji. Skozi celotno študijo lahko zaključimo, da prihaja do spreminjanja kulturnega jedra slovenske druţbe, s prepletom tradicionalizacije druţinskih usmeritev in individualizacije osebnostnih značilnosti in podob.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kulturna tranzicija, modernizacija, spreminjanje vrednot, prehod v odraslost, individualizacija, družbeno delovanje, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 772; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (9,54 MB)

3.
Mladi in izzivi individualizacije
Hadisa Džananović, 2021

Opis: V diplomski nalogi smo ugotavljali, kako selitev iz države in nadaljevanje življenja v drugi državi vpliva na osamosvajanje mladih. Poudarek raziskave je na mladih, ki so se preselili iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo. Zaradi velike gospodarske krize, družbenih in političnih izzivov, s katerimi se Bosna in Hercegovina še vedno spoprijema, je močno upočasnjena gospodarska rast države. To ima izrazit negativen vpliv predvsem na mlade. Nekateri mladi po končani srednji šoli ali fakulteti ostanejo pri starših, ker zaradi nezmožnosti zaposlitve nimajo finančnih sredstev, se pravi, da niso finančno neodvisni za svoje samostojno življenje in ne morejo zapustiti staršev. Zaradi razmer v Bosni in Hercegovini so bili nekateri mladi prisiljeni zapustiti svojo državo in se preseliti drugam. Mladi iz Bosne in Hercegovine vse bolj zapuščajo svojo državo, da bi našli svojo varno prihodnost. Ti mladi iščejo boljšo prihodnost in se dodatno šolajo v drugi državi (Sloveniji). V tej raziskavi uporabljamo kvalitativno metodo, ki temelji na polstrukturiranem intervjuju. V intervjuju sodeluje deset mladih, en fant in devet deklet, starih od 22 do 26 let. V tej diplomski nalogi raziskujemo, na kakšen način je prihod mladih iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo vplival na njihovo samostojnost? V nalogi ugotavljamo, da so motivi za odhod mladih iz države posledica želje po nadaljnjem izobraževanju in pridobivanju novih znanj in izkušenj, kar je povezano z ustvarjanjem več življenjskih priložnosti in lažjo zaposlitvijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladost, odraslost, življenjski potek, individualizacija, izobraževanje, pozna samostojnost, brezposelnost, migracije, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 626; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh