Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zdravljenje odvisnosti od alkohola in rehabilitacija po zdravljenju
Veronika Mrak, 2017

Opis: Alkohol je povezan s številnimi škodljivimi posledicami na telesnem, duševnem, duhovnem, odnosnem in socialnem področju. Te lahko prizadenejo posameznika, njegovo družino, prijatelje, sodelavce, okolico in tudi celotno družbo. Predvsem pa je sindrom odvisnosti od alkohola v Sloveniji velik javnozdravstveni problem, ki ne vpliva le na zdravstveno stanje populacije, pač pa tudi na delovno storilnost aktivnega dela prebivalstva, odsotnost dela zaradi bolezni, ter varnost pri delu in varnost v prometu. Za oceno stopnje resnosti uživanja alkohola in škodljivosti le tega na posameznikovo življenje obstajajo standardizirani vprašalniki, ustrezen razgovor z bolnikom, klinični pregled in nekatere preiskave, včasih pa podatke dobimo s heteroanamnezo. V nalogi bomo predstavili odvisnost od alkohola (epidemiologija odvisnosti od alkohola, dejavniki, ki vplivajo na nastanek odvisnosti od alkohola, nevrobiološke mehanizme, diagnosticiranje sindroma odvisnosti, motivacija in motivacijski postopki v obravnavi, psihoterapija v procesu odvisnosti, uporaba zdravil pri zdravljenju, recidiv, organizacija zdravljenja odvisnosti od alkohola v Sloveniji - tri faze, pripravljalna faza, intenzivna psihoterapija, nadaljevalno zdravljenje in rehabilitacija- AA- anonimni alkoholiki, KZA- klub zdravljenih alkoholikov). Cilj diplomske naloge je, odgovoriti na raziskovalna vprašanja, kako uspešna je rehabilitacija zdravljenih alkoholikov, z obravnavo v okviru KZA in kako s pomočjo obravnave v sklopu AA. Ugotovili smo, da uporabniki kluba zdravljenih alkoholikov dosegajo boljše rezultate pri pozitivnih spremembah ki so jih deležni z vključitvijo v program, kot pa rezultati, ki jih dosegajo anonimni alkoholiki. Po naših rezultatih, skupina s strukturirano vsebino dosega boljše rezultate, vendar je pri odločitvi za včlanitev skupine prisotna stigmatizacija, in se uporabniki odločajo tudi na podlagi varnosti in razkrivanja svojih osebnih podatkov. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik in fokusni intervju z zdravljenci in njihovimi spremljevalci v obeh skupinah.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: alkoholizem, odvisnost od alkohola, zdravljenje, abstinenca, recidiv, rehabilitacija, KZA, anonimni alkoholiki
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1392; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

2.
Depresivnost pri osebah, odvisnih od alkohola
Karin Mermolja, 2015

Opis: Depresivna motnja in sindrom odvisnosti od alkohola se pogosto pojavljata kot komorbidni duševni motnji, ki izmenično vplivata na medsebojni razvoj ter otežujeta učinkovito zdravljenje. Čeprav je velikokrat nejasno, katera motnja je vzrok in katera posledica, pri osebah, odvisnih od alkohola, na grobo ločimo primarno in sekundarno depresijo. Kognitivno-vedenjska teorija temelji na predpostavki, da so miselna izkrivljanja tista, ki poglabljajo depresijo, zato je psihoterapevtsko delo v prvi vrsti prestrukturiranje kognitivne strukture posameznika. Tovrstna terapija se odlično aplicira tudi v skupinskem delu, saj igra pri osebah, ki trpijo za sindromom odvisnosti od alkohola, zelo pomembno vlogo. Klub zdravljenih alkoholikov bistveno pripomore pri reševanju vsakdanjih problemov in prispeva k učenju obvladovanja samopomoči v stresnih situacijah, člane spodbuja pri ohranjanju dolgoročne abstinence ter pomaga pri ponovni vzpostavitvi socialnih, delovnih in družinskih odnosov. Z uporabo situacij iz realnega življenja in vedenjskih tehnik, v obliki domačih nalog, posameznik utrjuje na novo usvojene kognitivne principe. V raziskavi, ki je bila opravljena med člani Kluba zdravljenih alkoholikov, smo iskali razlike v kognitivni strukturi pri osebah, odvisnih od alkohola, ki kažejo depresivne simptome in tistimi, ki ne kažejo te simptomatike. Skušali smo razložiti tudi različne življenjske okoliščine, ki so vprašane posameznike pripeljale v alkoholizem. Ugotovili smo, da so kognitivne strukture pri osebah, ki so bodisi zaradi primarne depresije bodisi zaradi težkih življenjskih okoliščin, stresa ali anksioznosti iskali tolažbo v alkoholnih pijačah, zelo podobne. Ker je pri vseh vprašanih pijača predstavljala tolažbo za slabo počutje, smo potrdili tudi koncept samozdravljenja depresije z alkoholom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odvisnost od alkohola, depresivna motnja, primarna depresija, sekundarna depresija, vedenjsko-kognitivna teorija, skupinska psihoterapija, Klub zdravljenih alkoholikov, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 782; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (684,52 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh