1. Primerjava parcialnih kazalnikov za doseganje SDG3 z ekološkimi sledmiŠtefan Žun, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kakšne so medsebojne povezave med vplivom inovacij kot kazalcem trajnostne proizvodnje in bolniške odsotnosti kot možnem delnem cilju SDG3 (Sustainable Development Goals) na agregatni kazalec trajnostnega razvoja (Ekološke sledi, ES)? Namen: Posredno dokazati pomen inovacij za trajnostno proizvodnjo (zeleni prehod). Metoda: Integralni izračun ekoloških sledi za opazovani sistem (Slovenija), primerjava izračuna s kazalci tehnoloških inovacij ter bolniško odsotnostjo z opazovanim sistemom in EU. Rezultati: Slovenija na področju inovativnosti dosega inovacijski indeks 84,9 % (2020) in želi doseči do leta 2030 vrednost 110 % glede na povprečje EU. Kazalec ekoloških sledi Slovenije leta 2020 je 4,78 gha kar je 102,7 % povprečja EU in po letu 2008 upada in šibko nakazuje potrditev hipoteze okoljske Kuznetsove krivulje. Indeks število dni bolniške odsotnosti/zaposlenega za Slovenijo (2022) v primerjavi s povprečjem EU 1,1 in od leta 2008 narašča. Organizacija: Zdravo delovno okolje pomembno prispeva k dobremu počutju zaposlenih, večji motiviranosti in boljši psihofizični kondiciji zaposlenih. Posledično se zmanjša bolniška odsotnost, kar pozitivno vpliva na produktivnost in stabilnost organizacije. Skrb za zdravje zaposlenih je dolgoročna investicija v uspeh podjetja. Takšne organizacije so bolj odporne, inovativne in privlačne za kadre. Družba: Na Vrhu Organizacije združenih narodov o trajnostnem razvoju je bila septembra 2015 sprejeta Agenda 2030 za trajnostni razvoj. Ta uravnoteženo združuje tri razsežnosti trajnostnega razvoja: ekonomsko, socialno in okoljsko in jih prepleta med 17 cilji trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals – SDG). Agenda 2030 je univerzalna; njene cilje bo treba doseči do leta 2030 in jih bodo morale uresničiti vse države sveta. Originalnost: Na teoretični ravni smo želeli preveriti omejitve metode ekoloških sledi kot orodja za merjenje trajnostnega razvoja. Metoda ima lastnosti integralnih kazalnikov, vendar smo ugotovili, da je uporabna predvsem pri dobro obdelanih statističnih podatkih. Energijske tokove je lažje meriti kot snovne. Ključno pa je vprašanje, ali metoda enakovredno zajema ekonomske, socialne in okoljske vidike trajnostnega razvoja. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Gospodarska rast povečuje ekološke sledi, medtem ko tehnološke inovacije pripomorejo k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje in doseganju ciljev trajnostnega razvoja (SDG). Ocenjujemo, da raziskave na tem področju ne dajejo natančnih rezultatov, saj primanjkuje preučevanja socialnega okolja, ki ga delno nadomeščamo s kazalcem bolniške odsotnosti. Naše ugotovitve poudarjajo pomen inovacij za trajnostno proizvodnjo in zmanjšanje ekoloških sledi.
Ključne besede: ekološke sledi, bolniška odsotnost, inovacije, trajnostna proizvodnja, zdravo delovno okolje
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 136; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (655,55 KB) |
2. Opolnomočenje medicinskih sester v patronažnem varstvu za preprečevanje nasilja v družini : krepitev organizacijske in osebne odličnostiUrška Rupnik, Nežka Kocjančič, Mirko Prosen, Rebeka Lekše, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kakšna je vloga patronažnih medicinskih sester pri preprečevanju in obravnavi nasilja v družini? Kako se patronažne medicinske sestre soočajo z različnimi vrstami nasilja v družini pri svojih pacientih? Kako se lahko sodelovanje patronažnih medicinskih sester z drugimi člani zdravstvenega tima in zunanjimi institucijami okrepi za boljše prepoznavanje in obravnavanje nasilja v družini? Namen: Namen raziskave je bil proučiti vlogo medicinske sestre v patronažnem varstvu glede preprečevanja in obravnave nasilja v družini. Metoda: V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metoda. Podatki so bili zbrani na namenskem vzorcu osmih patronažnih medicinskih sester z delno strukturiranim individualnim intervjujem. Prvi del vprašanj je zajemal demografske značilnosti, kot so spol, starost in delovno dobo v patronažnem varstvu. Drugi del vprašanj pa je bil odprtega tipa in se je nanašal na to, kako patronažne medicinske sestre uporabljajo strokovno znanje in izkušnje pri obravnavi primerov nasilja v družini, kakšne pristope uporabljajo in kako sodelujejo z ostalimi člani zdravstvenega tima in ostalimi pristojnimi institucijami. Podatke smo analizirali z metodo analize vsebine. Rezultati: Raziskava je pokazala, da imajo patronažne medicinske sestre ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju različnih vrst nasilja v družini in pridobivanju zaupanja žrtev. Pomembno je natančno dokumentiranje in prijava nasilja pristojnim institucijam za zaščitno žrtev. Poudarja pa se tudi pomen dodatnih izobraževanj, izboljšanega sodelovanja s pristojnimi institucijami ter zaščite patronažnih medicinskih sester. Organizacija: Raziskava poudarja potrebo po dodatnem izobraževanju patronažnih medicinskih sester za učinkovitejšo prepoznavo in obravnavo nasilja v družini. Prav tako, bi morale organizacije pripraviti enotne protokole in okrepiti medinstitucionalno sodelovanje. Družba: Raziskava vpliva na družbo s poudarkom na socialni odgovornosti in izboljšanju odziva na nasilje v družini. Povečuje ozaveščenost o pomembni vlogi patronažnih medicinskih sester pri prepoznavanju in preprečevanju nasilja v družini. Originalnost: Izpostavlja potrebo po dodatnem izobraževanju in usposabljanju, ter boljšemu sodelovanju s pristojnimi institucijami, kar bi izboljšalo pristop pri reševanju te problematike. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Kot omejitev v raziskavi, lahko izpostavimo, da je le-ta zajemala številčno majhen vzorec sodelujočih. Skozi prebiranje literature smo opazili podobne raziskave na to temo ter protokole za obravnavo nasilja v družini. Kljub temu, se zdi, da je njihova dostopnost in poznavanje med patronažnimi medicinskimi sestrami še vedno omejena. To lahko prispeva k težavam pri prepoznavanju in obravnavanju primerov nasilja v družini in s tem na samo učinkovitost njihovega dela. Smiselno bi bilo nadaljnje raziskave usmeriti v raziskovanje ravni ozaveščenosti in poznavanja že obstoječih virov ter protokolov med patronažnimi medicinskimi sestrami ter preučiti, kako lahko ta znanja bolje vključimo v njihovo prakso.
Ključne besede: družinsko okolje, nasilje, preventivni ukrepi, patronažna medicinska sestra, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 77; Prenosov: 1
Celotno besedilo (365,01 KB) |
3. Vpliv deratizacije na trajnostni razvoj turizma : diplomska naloga višjega strokovnega izobraževanjaMatic Mubi, 2025, diplomsko delo Ključne besede: glodavci, deratizacija, trajnostni turizem, hoteli, higiena, vpliv na okolje, odpadki, vaje
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2026; Ogledov: 185; Prenosov: 5
Celotno besedilo (649,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Samostojni podjetnik v Sloveniji in obrtnik na Hrvaškem : magistrsko deloBarbara Čučnik, 2024, magistrsko delo Ključne besede: samostojni podjetnik, Slovenija, obrtnik, Hrvaška, obdavčenje, davčna osnova, prihodki, odhodki, podjetniško okolje, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 19.01.2026; Ogledov: 139; Prenosov: 2
Celotno besedilo (862,67 KB) |
5. Davčni vidik oddajanja nepremičnin v Sloveniji in primerjalno na Hrvaškem : diplomsko deloSandra Tibaut, 2021, diplomsko delo Ključne besede: oddajanje nepremičnin, oddajanje stanovanj, oddajanje poslovnih prostorov, davčni vidik, turistično oddajanje, davek na oddajanje, sobodajalstvo, davčno okolje, davki, Slovenija, Hrvaška, diplomsko delo
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 189; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,09 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. Strateški kompas za varnost in obrambo Evropske unije : magistrsko deloRobert Puntar, 2025, magistrsko delo Opis: EU je bila v obdobju 2003–2022 zaradi evolucije novodobnih varnostnih groženj in tveganj primorana v neprestane prilagoditve varnostnega sistema, ki so se izražale v obliki sprejetih nadnacionalnih strateških varnostno-obrambnih dokumentov. Zadnji v nizu tovrstnih dokumentov je Strateški kompas za varnost in obrambo Evropske unije, ki po strukturi opredeljuje ukrepe za oblikovanje robustnega, odpornega in predvsem varnega okolja za njene državljanke in državljane. Prav tako omogoča, da Evropska unija do leta 2030 postane globalni akter na področju varnosti in okrepi svojo strateško suverenost, kar posledično vpliva tudi na krepitev skupne evropske varnostne in obrambno politike. V magistrskem delu smo skozi sprejete ukrepe ugotavljali, kako uspešne so bile primerjane države članice pri doseganju ciljev dogovorjenih ukrepov, s poudarkom na področju razvoja skupnih strateških varnostno-obrambnih zmogljivosti. Raziskovali smo, katere varnostne grožnje in tveganja so zaznamovali varnostno okolje EU v obdobju 2003–2022 in skozi analizo strateških varnostno obrambnih dokumentov opredelili, kakšen je bil nadnacionalni odziv na njihov pojav. Predstavljena prednostna področja z analiziranimi ukrepi podajajo vpogled v načrt držav članic ter osnovo za nadaljnje raziskovalno delo. S preučevanjem gospodarstev primerjanih držav članic smo ugotavljali višino bruto domačih produktov, ki predstavljajo celoto za opredelitev finančnih sredstev za obrambne namene. Preučevali smo razvoj in pomen Evropskega obrambnega sklada, kar je omogočilo vpogled v udeležbo nadnacionalnega nivoja, gledano v kontekstu raziskav in razvoja novih naprednih, obrambnih tehnologij Unije. Z namenom ugotavljanja implementacije dogovorjenih ukrepov smo analizirali strateške varnostno obrambne dokumente držav članic ter s pomočjo izvedene raziskave obrambnih izdatkov držav članic in pregledom letnih delovnih programov Evropskega obrambnega sklada ugotavljali, v kolikšni meri so bile države članice ter Evropska komisija uspešne pri povečevanju naložb v obrambne namene. Raziskovalno delo področja razvojnih projektov držav članic v sklopu stalnega strukturnega sodelovanja ter razvojnih projektov manjših do srednje velikih podjetij s sofinanciranjem Evropskega obrambnega sklada opredeljuje načrt razvoja strateških obrambnih zmogljivosti v primeru manjših držav članic Unije in Evropske komisije. Magistrsko delo podaja izhodišča za nadaljnje raziskave na področju razvoja skupnih, naprednih in interoperabilnih strateških varnostno-obrambnih zmogljivosti ter poudarja njihovo pomembnost za uresničevanje ciljev Strateškega kompasa.
Ključne besede: varnostne grožnje in tveganja, varnostno okolje, Strateški kompas, obrambni izdatki, raziskave in razvoj, Evropske obrambne zmogljivosti
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 480; Prenosov: 19
Celotno besedilo (2,76 MB) |
10. Nasilje v športu med mladimi v Sloveniji in človekove pravice : magistrsko deloEdin Šupuk, 2025, magistrsko delo Opis: Nasilje v športu med mladimi predstavlja kompleksen in večplasten pojav, ki zahteva celovito obravnavo s pravnega, družbenega in etičnega vidika. Šport ima ključno vlogo pri fizičnem, psihičnem in socialnem razvoju mladih, vendar lahko neustrezen nadzor in pomanjkanje regulativnih mehanizmov vodita v različne oblike nasilja, kot so fizično, psihično in spolno nasilje, s čimer prihaja do hudih kršitev temeljnih človekovih pravic. Magistrsko delo raziskuje zakonodajni okvir, ki ureja zaščito mladih športnikov v Sloveniji, in ugotavlja ključne pomanjkljivosti pri izvajanju zaščitnih ukrepov. V raziskavi so bile uporabljene deskriptivna, empirična, kvalitativna, normativna in zgodovinska metoda, kar omogoča celovito analizo problema. Namen in cilji raziskave so oceniti učinkovitost obstoječih pravnih mehanizmov pri preprečevanju nasilja v športu in zaščiti mladih športnikov, raziskati vpliv nasilja na človekove pravice ter ugotoviti, kako se nasilje v športnem okolju odraža v praksi. Iz analize je razvidno, da so potrebni zakonodajne izboljšave in večji nadzor nad izvajanjem zaščitnih ukrepov. Poseben poudarek je namenjen vlogi športnih organizacij, odgovornosti trenerjev in drugih ključnih deležnikov pri zagotavljanju varnega športnega okolja. V zaključku so podani konkretni predlogi za krepitev preventivnih ukrepov in izboljšanje pravne zaščite mladih v športu v Sloveniji.
Ključne besede: nasilje v športu, mladi športniki, človekove pravice, zakonodajne izboljšave, varno športno okolje, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 535; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,52 MB) |
