1. Vloga socialnega gerontologa pri vzdrževanju duševnega zdravja starejših ob izgubi partnerja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaNika Žurman, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: V Uvodu smo predstavili sestavo diplomskega dela, vključno s teoretični izhodišči. Začeli smo s poglavjem Starost in staranje - kako se psihično in fizično pripraviti na to obdobje. Nadaljujemo s poglavjem Duševno zdravje starejših oseb, kjer smo obravnavali simptome duševnih motenj in dejavnike tveganja. Osredotočili smo se na Depresijo, na njene vzroke in povezavo z Izgubo partnerja, kjer smo podrobneje opisali Žalovanje, Sprejetje in odnos do smrti ter Vloga socialnega gerontologa. V zadnjem poglavju predstavimo psihosocialno okrevanje in zdravljenje po izgubi partnerja. V zaključku uvoda prezentiramo raziskovalni problem, cilje in metode dela. Metode: V metodologiji smo uporabil deskriptivno metodo za opisovanje procesov, metodo kompilacije, s katero smo povzeli dela drugih avtorjev, ter z metodo komparacije primerjali dejstva, različne ugotovitve avtorjev ter njihova stališča. Celotni raziskovalni del diplomske naloge temelji na kvalitativnem metodološkem pristopu. Rezultati: S kvalitativno raziskavo smo pridobili rezultate desetih intervjujev moških in žensk, starih nad 65 let, ki so v bližnji preteklosti izgubili partnerja. Analiza je bila opravljena na podlagi njihovih izkušenj, ki so pokazale, da je izguba pri vseh pustila veliko čustveno stisko in praznino v življenju. Večina intervjuvancev je izpostavila težave pri privajanju na življenje brez ljubljene osebe. Razprava in zaključek: V Razpravi smo analizirali rezultate in jih povezali s teoretičnimi izhodišči. S primerjavo naše raziskave smo primerjali raziskave teoretičnih izhodišč. V Zaključku smo povzeli ključne ugotovitve diplomske naloge. Poudarili smo naša stališča in priporočila za nadaljnji razvoj na področju duševnega zdravja. Poleg tega smo odkrili nove raziskovalne izzive, ki so se pojavili med pisanjem.
Ključne besede: starejše osebe, duševne motnje, depresija, izguba partnerja, psihosocialno okrevanje
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 313; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,52 MB) |
2. NOVOSTI PRI REHABILITACIJI PO VSTAVITVI TOTALNE ENDOPROTEZE KOLENASabina Janežič, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskovali klinično pot zdravljenja po vstavitvi totalne endoproteze kolena ter ugotavljali moderne smernice in trende v rehabilitaciji. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, ali kirurgija TEP s pospešenim okrevanjem da primerljive ali boljše rezultate kot klasičen potek zdravljenja.
V ta namen smo si zastavili raziskovalno vprašanje, ali koncept kirurgije s pospešenim okrevanjem prispeva k izboljšanju rehabilitacije, in potrdili hipotezo, da s predoperativno pripravo in zgodnjo mobilizacijo pacienta vplivamo na boljši potek rehabilitacije. Raziskavo smo v kvalitativnem delu opisali z domačimi in tujimi viri. Na Ortopedski kliniki v Ljubljani smo spremljali pacienta v vseh fazah rehabilitacije in poročali o končnih ugotovitvah. Opisali smo klinični potek zdravljenja pacienta, ki smo ga po operaciji TEP kolena zdravili po klasični metodi, in pacienta, ki smo ga zdravili po konceptu kirurgije s pospešenim okrevanjem.
KSPO omogoča zmanjševanje predoperativnih in pooperativnih zapletov ter stopnje bolečine in skrajševanje ležalne dobe po operativnem posegu. Možnosti optimizacije pa so se pokazale na različnih področjih predoperativne in pooperativne obravnave pacienta (Larsen, 2008).
Glede na pridobljene podatke iz literature in ob spremljanju kliničnega primera smo ugotovili, da KSPO omogoča hitrejšo rehabilitacijo in daje primerljive ali celo boljše končne rezultate zdravljenja. To omogoča usklajeno sodelovanje večdisciplinarne ekipe in je rezultat izboljšav v operativnih tehnikah protibolečinske terapije, usmerjene fizioterapije in boljše informiranosti pacienta. Če je pacient dobro informiran o poteku rehabilitacije in je predvsem z vidika fizioterapevtske obravnave predhodno primerno pripravljen v smislu naučenih vaj in čim boljše fizične pripravljenosti, lahko pričakujemo hitrejše okrevanje in povečano zadovoljstvo pacienta samega z rezultatom rehabilitacije.
Ključne besede: artroza, totalna kolenska endoproteza, rehabilitacija kolena, hitro okrevanje, predoperativna priprava, kirurgija s pospešenim okrevanjem
Objavljeno v ReVIS: 03.03.2021; Ogledov: 5854; Prenosov: 374
Celotno besedilo (752,19 KB) |
3. Zasvojenost z odnosi pri žrtvah nasilja in zlorab : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeMojca Rakovič, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom »Zasvojenost z odnosi pri žrtvah nasilja in zlorab« obravnavamo dve veliki področji. Prvo področje zajema zasvojenost z odnosi, kjer smo se najprej osredotočili na delovanje nekemične zasvojenosti, kasneje na zasvojenost z odnosi, s katerimi je tesno povezano tudi postavljanje mej v odnosih. Drugo večje področje raziskovanja je zajemalo nasilje in zlorabo, saj menimo, da je ta tematika v javnosti prevečkrat spregledana ali potlačena v ozadje. Zanimalo nas je, kako so žrtve nasilja in zlorab povezane z zasvojenostjo z odnosi, ali so se zatekle po strokovno pomoč v ustanove oz. organizacije in kako so bile z njo zadovoljne.
Raziskavo smo izvedli z kvantitativno metodo s pomočjo vprašalnika, s katerim smo v prvem delu pridobili pomembne demografske podatke, v drugem delu smo podrobneje preučili zasvojenost z odnosi z določenimi trditvami, ter nadalje v tretjem sklopu preverjali travmatske dogodke, pomoč v ustanovah oz. organizacijah ter okrevanje.
S pomočjo raziskave smo prišli do zaključka, da je velik odstotek ljudi (44 %) doživelo lastno izkušnjo nasilja ali zlorabe, predvsem sta najbolj pogosta telesno in psihično nasilje. Najbolj pogosta trditev iz značilnosti zasvojenosti z odnosi je bila, da na »živi za dan, ko bo skupaj z njo«. Velik izziv je raziskovati zasvojenost z odnosi nasploh, saj je tematika zelo subtilna in občutljiva, še posebej pa raziskovanje te teme pri žrtvah nasilja in zlorab, ki so zelo ranljive. Priporočamo pa nadaljnjo raziskavo, ki bi lahko zajemala obširnejši vprašalnik z več ostalimi podrobnostmi v zvezi z dojemanjem odnosa v povezavi s travmatskimi izkušnjami. Glede na velik odstotek nasilja in zlorab med anketiranimi, jih je zelo malo poiskalo strokovno pomoč, kar kaže na dejstvo, da se naj v prihodnosti še več pozornosti namenja preprečevanju, povezovanju, obveščanju, pomoči.
Ključne besede: zasvojenost, odnosi, nasilje, zlorabe, okrevanje, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 04.08.2020; Ogledov: 2806; Prenosov: 123
Celotno besedilo (2,85 MB) |
4. |
