1. Okužbe dihal pri dojenčkih in otrocih : bronhiolitis in pljučnica kot posledica okužbe z rsv – pregled literatureTaja Klemenčič, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Okužbe z respiratornim sincicijskim virusom so vsakoletna težava, ki se pojavlja pri celotni svetovni populaciji, ob tem so bolj izpostavljene in ogrožene skupine nedonošenčki, dojenčki in oziroma ali otroci v starosti do enega leta starosti, starejši odrasli in skupine ljudi, ki imajo prirojene srčne ali pljučne nepravilnosti, in osebe z oslabljenim imunskim sistemom. Respiratorni sincicijski virus se pojavlja v zimskih mesecih. Najpogostejša znana zapleta okužbe z respiratornim sincicijskim virusom sta akutni bronhiolitis in pljučnica. Okužba z respiratornim sincicijskim virusom ne pušča trajne imunosti, zato pogosto prihaja do reinfekcij. Metode: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili kvalitativno raziskovalno metodo. V začetnem delu diplomskega dela smo se posluževali deskriptivne metode raziskovanja oziroma opisno metodo dela, saj smo s pomočjo le-te pregledali domačo in tujo strokovno in znanstveno literaturo na temo okužb dihal pri dojenčkih in otrocih (pediatrična populacija) in jih v teoretičnem delu tudi predstavili. Kasneje smo uporabili tudi metodo komplikacije, za ugotovitve drugih avtorjev. Rezultati: Za diplomsko nalogo smo prebrali in podrobneje pregledali 59 člankov in ostale strokovne literature in 2 vira v fizični obliki. Za odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja smo podrobneje pregledali 9 virov. Ugotovitve in ključne informacije smo prikazali in predstavili v Tabeli 1 v poglavju Rezultati. Razprava: Po prebrani strokovni literaturi in izbranih člankih, uporabljenih v diplomskem delu, smo ugotovili, da so avtorji v večini podobnega mnenja oziroma navajajo podobne izsledke. Pogrešali smo predvsem več novejših člankov, ki bi navajali nove smernice predvsem podporne terapije in postopanja ob težjih potekih okužb z respiratornim sincicijskim virusom, ter predvsem članke, ki bi navajali izsledke in ugotovitve v slovenskem jeziku.
Ključne besede: respiratorni sincicijski virus, RSV, bronhiolitis, okužbe dihal, pljučnica
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 29; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,59 MB) |
2. PREPREČEVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB V OPERACIJSKIH PROSTORIHEva Novak, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Bolnišnične okužbe so okužbe, povezane z zdravstveno nego, in dandanes predstavljajo velik izziv po celem svetu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije bolnišnične okužbe povečujejo možnost za nastanek večjih stroškov, povečane obolevnosti in invalidnosti ter v nekaterih primerih celo vodijo v smrt. Operacijski prostori predstavljajo veliko tveganje za širjenje in prenos mikroorganizmov. Ti se lahko prenašajo prek zdravstvenega osebja, okolja, materiala ter pacienta in imajo možnost povzročitve bolnišničnih okužb in resnih pooperativnih zapletov. Namen raziskave v diplomski nalogi je raziskati morebitne možnosti za preprečevanje bolnišničnih okužb v operacijskih prostorih. Cilji raziskave so bili ugotoviti pomen higiene rok in naloge zdravstvenega osebja, raziskati vloge okolijskih dejavnikov ter identificirati dejavnike tveganja za nastanek bolnišničnih okužb v operacijskih prostorih.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem načinu raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom. Raziskovalni vzorec je predstavljalo 110 anketirancev (27 moških in 83 žensk). Med celotno raziskavo in obdelavo podatkov so bila upoštevana etična načela raziskovanja.
Rezultati: Večina (68 %) anketirancev meni, da je največji dejavnik tveganja za nastanek bolnišničnih okužb v operacijskih prostorih neustrezna higiena rok, kamor spadata umivanje in razkuževanje rok. Takoj za tem pa je kontaminacija instrumentov (67 %). Okoli 85 % anketirancev meni, da je higiena rok zanje zelo pomembna, in 13 %, da je pomembna. Kot največji razlog za nepravilno izvajanje higiene rok je 59 % anketirancev izbralo pomanjkanje časa. Kar 80 % anketirancev je mnenja, da sta čistoča in sterilizacija operacijskih prostorov zelo pomembno opravilo. Večina (67 %) anketirancev pa meni, da je čistoča površin največji vpliv iz okolja.
Razprava: Ugotovili smo, da so glavni dejavniki za nastanek bolnišničnih okužb v operacijskih prostorih neustrezna higiena rok, nepravilna sterilizacija instrumentov, neuporaba osebne zaščitne opreme, slabo očiščeni prostori in pomanjkljivo usposabljanje osebja. Neustrezna higiena rok je najpogostejši dejavnik za nastanek okužbe, pri čemer smo ugotovili, da kljub visoki ozaveščenosti zdravstvenega osebja v praksi pogosto prihaja do pomanjkljive higiene rok. Tudi druge raziskave omenjajo, da je ustrezna higiena rok eden najpomembnejših, najcenejših in najpreprostejših ukrepov za preprečevanje okužb. Prav tako smo ugotovili, da ima zdravstveno osebje ključno vlogo pri preprečevanju bolnišničnih okužb v operacijskih prostorih. To vključuje pravilno higieno rok, pravilno sterilizacijo instrumentov in pravilno uporabo osebne varovalne opreme. Kljub dejavnikom tveganja, ki so povezani z zdravstvenimi delavci, pacientom, ne smemo pozabiti na dejavnike iz okolja. Ugotovili smo, da so dejavniki iz okolja, kot so umivanje in razkuževanje površin v operacijskih prostorih, kakovost zraka, temperatura in vlaga, še kako pomembni za varno delovanje v operacijski sobi. Pri vseh kategorijah se pojavljajo razne ovire, vendar moramo kljub vsem tem delovati strokovno in po naših najboljših močeh, da pacientu zagotovimo varno zdravstveno obravnavo.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, operacijski prostor, izolacija, dejavniki tveganja
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2025; Ogledov: 344; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,52 MB) |
3. PREPREČEVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB V INTENZIVNI TERAPIJIVanja Perec, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Bolnišnične okužbe v enotah intenzivne terapije zahtevajo celovit in dosleden pristop k preprečevanju, saj so pacienti v tem okolju izjemno ranljivi. Ključni preventivni ukrepi vključujejo dosledno higieno rok, pravilno uporabo osebne zaščitne opreme, sterilizacijo medicinske opreme, upoštevanje aseptičnih tehnik pri vseh postopkih, nadzor nad uporabo antibiotikov, multidisciplinarno sodelovanje med zdravstvenimi delavci ter redno izobraževanje in spremljanje skladnosti s protokoli. Namen naše raziskave je bil raziskati preprečevanje bolnišničnih okužb v intenzivni terapiji. Cilji raziskave pa so bili raziskati prakse preprečevanja bolnišničnih okužb v intenzivni terapiji, ugotoviti najpogostejše dejavnike tveganja za razvoj bolnišničnih okužb v intenzivni terapiji, raziskati pridobivanje znanja zdravstvenega osebja o preprečevanju bolnišničnih okužb, ugotoviti ovire in izzive pri izvajanju strategij preprečevanja bolnišničnih okužb v intenzivni terapiji.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Kot inštrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je vključeval diplomirane medicinske sestre z vsaj 3 leti delovnih izkušenj v enoti intenzivne terapije. V intervju smo zajeli šest diplomiranih medicinskih sester. Raziskava je potekala v oktobru 2024.
Rezultati: Intervjuvanke za preprečevanje bolnišničnih okužb izpostavljajo predvsem dosledno umivanje in razkuževanje rok, uporabo osebne zaščitne opreme, čiščenje in razkuževanje opreme, površin in pacientove okolice ter izolacijo pacienta. Za nadzor in spremljanje bolnišničnih okužb vse intervjuvanke opisujejo odvzem nadzornih kužnin. Za najučinkovitejši preventivni ukrep so intervjuvanke izbrale higieno rok, ki je hkrati tudi najpogosteje izvajani preventivni postopek. Dejavnike tveganja za razvoj bolnišničnih okužb intervjuvanke prepoznavajo s pomočjo ocene stanja pacienta. Intervjuvanke se o preprečevanju bolnišničnih okužb izobražujejo na različnih seminarjih, spletinarjih, delavnicah, tečajih in predavanjih v bolnišnici, kjer so zaposlene, ali izven njih. Ovire in izzivi pri izvajanju strategij za preprečevanje bolnišničnih okužb, s katerimi se intervjuvanke srečujejo, so neenotne prakse, pomanjkanje sredstev, nedobavljivost materialov, prostorska stiska, neupoštevanje protokolov in odpornost mikroorganizmov na antibiotike, kar otežuje pravilno izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje bolnišničnih okužb.
Razprava: V raziskavi smo preučili preprečevanje bolnišničnih okužb v enoti intenzivne terapije, podprto s strokovno literaturo s tega področja. Raziskava se je osredotočila na protokole in strategije za preprečevanje bolnišničnih okužb, prepoznavanje dejavnikov tveganja za razvoj bolnišničnih okužb, izobraževanja medicinskih sester o preprečevanju bolnišničnih okužb in na ovire in izzive, s katerimi se medicinske sestre vsakodnevno srečujejo na svojem delovnem mestu. Ključni preventivni ukrep za preprečevanje bolnišničnih okužb je higiena rok. Ugotovili smo, da je za prepoznavanje dejavnikov tveganja za nastanek bolnišničnih okužb potrebna dobra ocena stanja pacienta. Medicinske sestre se redno izobražujejo o novih smernicah za preprečevanje prenosa bolnišničnih okužb. Naša raziskava je tudi pokazala, da so ovire in izzivi, s katerimi se medicinske sestre vsakodnevno srečujejo, zelo pogosti in otežujejo upoštevanje protokolov za preprečevanje prenosa bolnišničnih okužb.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, higiena rok, medicinska sestra, enota intenzivne terapije
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2025; Ogledov: 467; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,68 MB) |
4. Vrednotenje higiene rok zdravstvenih delavcev v zdravstvenem varstvu na terciarni ravniMirjana Benko, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Bolnišnične okužbe predstavljajo v svetu velik globalni problem, saj vsako leto pridobi katero od njih na milijone ljudi, ki se zdravijo ali prebivajo v raznih institucijah zaradi različnih obolenj. Smrtnost in obolevnost se povečujeta ob prisotnosti bolnišničnih okužb, zato je skrbna higiena rok bistvena za zagotavljanje varne, stroškovno učinkovite in kakovostne oskrbe naših pacientov. Bolnišnične okužbe povzročajo veliko breme za paciente in zdravstvene ustanove. Poleg podaljšanja hospitalizacije in neugodnih učinkov na zdravje pacienta lahko te okužbe vplivajo tudi na finančno stanje bolnišnic zaradi povečanih stroškov zdravljenja, izgubljenega dela in pravnih sporov. Namen raziskave je ugotoviti, kakšen je pogled zdravstvenih delavcev na ustrezno higieno rok, kakšno je njihovo znanje o ustrezni higieni rok in kako vpliva redno vrednotenje na njihovo vzdrževanje higiene rok.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodi deskriptivnega raziskovanja. Uporabljena je bila tehnika anketiranja s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je bil prirejen po Van de Mortelu in po »Vprašalniku znanja o higieni rok za zdravstvene delavce« Svetovne zdravstvene organizacije. Raziskava je potekala na Očesni kliniki Ljubljana. Za zbiranje podatkov smo oblikovali spletni anketni vprašalnik, ki smo ga prek internetne pošte distribuirali ciljni populaciji. Spletni vprašalnik je bil oblikovan v spletnem orodju 1ka, ki je namenjeno oblikovanju in analizi anket. Podatki so se prav tako zbirali v spletnem orodju 1ka. Statistična obdelava je bila narejena s pomočjo programa SPSS.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 100 anketirancev. Večina anketirancev je mnenja, da bolnišnične okužbe nastanejo med bivanjem pacienta v bolnišnici. Večina anketirancev se tudi strinja, da higiena rok zmanjša smrtnost in stroške zdravljenja, povezane z bolnišničnimi okužbami. Prav tako se večina vključenih strinja, da lahko svoje znanje o higieni rok učinkovito prenesejo v klinično prakso. S pomočjo statističnih testov nismo potrdili nobene zastavljene hipoteze. V raziskavi nismo ugotovili povezave med higieno rok zdravstvenih delavcev in demografskimi dejavniki ter povezave z zadovoljstvom zaposlenih. V raziskavi smo ugotovili dobro znanje zdravstvenih delavcev s področja higiene rok, prav tako se zdravstveni delavci, vključeni v raziskavo, dobro zavedajo pomena higiene rok.
Razprava: Ključni dejavnik je zagotoviti, da imajo zdravstveni delavci ustrezno znanje o vlogi, ki jo imajo njihove roke pri širjenju okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo med različnimi dejavnostmi oskrbe pacientov, ki lahko povzročijo kontaminacijo rok. To zavedanje je potrebno, da jim pomaga razumeti svojo sposobnost prispevanja k preprečevanju okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, z učinkovito in trajno spremembo vedenja.
Ključne besede: zdravstvo, zdravstveni delavci, higiena rok, bolnišnične okužbe.
Objavljeno v ReVIS: 23.11.2024; Ogledov: 614; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,12 MB) |
5. ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA Z UROINFEKTOMNina Koren, 2024, diplomsko delo Opis: Okužba sečil je zelo pogosta v otroški dobi. Akutna obolevnost otrok je velika. Poleg akutne okužbe se lahko pojavijo težave, povezane z brazgotinskimi spremembami in kroničnimi zapleti na ledvicah, predvsem takrat, ko je okužba neprimerno zdravljena, se ponavlja, ter pri obojestranski prizadetosti in sočasni prisotnosti prirojene napake sečil. Namen raziskave je bil proučiti zdravstveno nego otroka z uroinfektom.
Ključne besede: zdravstvena nega, otrok, medicinska sestra, okužbe sečil.
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 640; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,20 MB) |
6. BOLNIŠNIČNE OKUŽBE V ZDRAVSTVURenato Hudak, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Bolnišnične okužbe so opredeljene kot skupek vseh bolezni, ki se pojavijo pri
pacientu v zdravstveni ustanovi, se manifestirajo po 48 urah po sprejemu v bolnišnico in niso
prisotne pred sprejemom v ustanovo. Bolnišnične okužbe so najpogostejši zaplet zdravljenja
v bolnišnici. Podaljšujejo hospitalizacijo in povečujejo stroške zdravljenja. Namen raziskave je
bil ugotoviti izpostavljenost zdravstvenih delavcev bolnišničnim okužbam, njihovo vključenost
v izobraževanja o bolnišničnih okužbah, identificirati ukrepe za preprečevanje bolnišničnih
okužb in raziskati vlogo medicinske sestre pri tem.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili
zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Podatki za analizo so bili
pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature.
Vzorec je bil namenski in je vključeval 7 medicinskih sester, ki delujejo v kliničnem okolju, kjer
se pojavljajo bolnišnične okužbe.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so medicinske sestre tveganju za bolnišnične
okužbe izpostavljene vsak dan. Večina medicinskih sester ima organizirana redna
izobraževanja na temo bolnišničnih okužb. Ugotovljeno je bilo tudi, da sta glavna ukrepa za
preprečevanje bolnišničnih okužb razkuževanje oz. umivanje rok ter uporaba osebnih zaščitnih
sredstev. Potrdilo se je tudi, da ima medicinska sestra ključno vlogo pri preprečevanju
bolnišničnih okužb, saj od vseh zdravstvenih delavcev ravno ona preživi največ časa ob
bolniku. Omenjene so bile tudi njene ostale vloge, in sicer preventivno ukrepanje ter vzgojno
delo z bolniki in svojci.
Razprava: Medicinske sestre so zelo izpostavljene bolnišničnim okužbam, saj se pri delu
vsakodnevno srečujejo z njimi. Večina medicinskih sester ima organizirana redna
izobraževanja na temo bolnišničnih okužb. Kot poglavitne ukrepe za obvladovanje bolnišničnih
okužb so navedle razkuževanje in umivanje rok ter uporabo osebnih zaščitnih sredstev.
Opisano je, da je medicinska sestra oseba, ki od vseh zdravstvenih delavcev preživi največ
časa s pacienti in je vsakodnevno v stiku z njimi; zato ima pomembno vlogo pri preprečevanju
bolnišničnih okužb. V anketi je poudarjen pomen preventivnih ukrepov, ki jih medicinska sestra
izvaja, vrhu tega pa izobraževalna vloga medicinske sestre (poučitev pacienta o bolnišničnih
okužbah in uporabi zaščitnih sredstev), vzgojno delo z bolniki in svojci ter higienski ukrepi za
preprečevanje prenosa.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, prenašanje okužb, izolacija, higiena rok, superbakterije
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2024; Ogledov: 1169; Prenosov: 179
Celotno besedilo (1,32 MB) |
7. Opolnomočenje zaposlenih v preprečevanju bolnišničnih okužbTatjana Dremelj, 2024, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Bolnišnične okužbe, so ene izmed okužb, ki se pripetijo med zdravstveno obravnavo bolnika in ponazarjajo najpogostejše komplikacije zdravljenja. Obvladovanje in zajezitev tovrstnih okužb mora biti smiselno in usmerjeno k vzrokom za nastanek okužb. Za omejitev okužb je nujno epidemiološko nadzorovanje nalezljivih okužb, saj pripomorejo k zgodnji prepoznavi okužb pri bolniku in takojšnje pravilno ukrepanje. Z izvajanjem splošnih preventivnih ukrepov se lahko zmanjša in omeji tovrstne okužbe. Najpomembnejši in najučinkovitejši ukrep za preprečevanje okužb je higiena rok. Vloga zaposlenih v zdravstvu, predvsem pa medicinskih sester pri preprečevanju in obvladovanju okužb je izjemnega pomena, saj imajo pri vsakdanjem delu največ stika z bolnikom. Namen raziskave je ugotoviti, kakšen
obseg znanja imajo zaposleni v organizaciji s področja nalezljivih okužb.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s kvantitativnim raziskovalnim pristopom. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo tehnike anketiranja, na osnovi anketnega vprašalnika, ki smo ga izdelali na osnovi domače in tuje literature. Osnovna populacija vzorca predstavlja 106 oseb, vseh zaposlenih v Bolnišnici za otroke v Šentvidu pri Stični. Pravilno izpolnjenih in vrnjenih anketnih vprašalnikov je bilo 71. Realizacija vzorca je v 66,98 %.
Rezultati: Ugotovili smo, da pri sodelujočih v raziskavi izobrazba med zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi sodelavci v manjši meri vpliva na poznavanje področja obvladovanja in preprečevanja okužb, povezanih z zdravstvom. Rezultati kažejo, da vsi zaposleni poznajo pomen bolnišničnih okužb, točno definicijo bolnišničnih okužb pa pozna 72 % vprašanih. 95 % zaposlenih je mnenja, da z upoštevanjem pripravljenih navodil pripomorejo k omejitvi ter
preprečevanju širjenja infektivnih bolezni. 80 % vprašanih je mnenja, da je najpomembnejši ukrep za zajezitev nalezljivih okužb higiena rok. 73 % osebja meni, da znanja o okužbah, povezanih z zdravjem nima dovolj oz. si kar več kot polovico teh želi dodatnih znanj s tega področja.
Razprava: Pojavljanje novih okužb v zdravstvu, je ključni razlog, da je zdravstveno osebje vedno postavljeno novim izzivom. Ugotovili smo, da se osebje v analizirani ustanovi dokaj dobro zaveda in ima pozitivno stališče do izvajanja dejanj za izogib ter ustrezno zajezitev širjenja okužb. Pri poznavanju ukrepov za omejitev širjenje okužb je prišlo do manjših razlik med zdravstvenim osebjem. Vodstvo ustanove se mora zavedati, kako pomembno je graditi
kakovost dela zaposlenih z nudenjem dodatnih izobraževanj vsem zaposlenim in izvajanjem rednih nadzorov na področja preprečevanja kot tudi omejitve širjenja infektivnih okužb.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci, ukrepi
preprečevanja in obvladovanja okužb, povezanih z zdravstvom, opolnomočenje zaposlenih.
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 1011; Prenosov: 61
Celotno besedilo (2,89 MB) |
8. |
9. |
10. |
