1. |
2. Omejitev gibanja prosilcem za mednarodno zaščito : magistrsko deloVesna Kovač, 2024, magistrsko delo Opis: Migracije, kot so preseljevanje – priseljevanje in izseljevanje ljudi – so stalnica skozi stoletja. Poznamo več oblik migracij, ki potekajo med državami: svobodne, regularne migracije posameznikov, ki državo svojega bivanja spremenijo v okviru obstoječe zakonodaje in po lastni volji; migracije zaradi prisile – ko ljudje bežijo ali ko posamezniki zaradi upravičene bojazni pred preganjanjem ali ko v strahu množično bežijo pred kolektivnimi kršitvami humanitarnega prava ali osnovnih človekovih pravic in drugih okoliščin predvsem zaradi različnih katastrof in konfliktov; migracije, ki so nezakonite in ki zadevajo nedovoljene, ilegalne prehode meja in bivanje v tuji držav brez ustreznega dovoljenja. Za razliko od socialnih in ekonomskih migracij ter priseljevanja gre pri azilu za univerzalno človekovo pravico posameznika, ki je zapustil svojo matično državo, da bi se izognil političnemu, rasnemu, verskemu, narodnostnemu ali katerikoli drugi obliki preganjanja. Azil je eno izmed razmerij, ki ureja vez med posameznikom in državo, je pa tudi hkrati oblika zaščite, ki preprečuje preganjanje, in jo podeli ciljna država osebi, ki vstopi na njeno ozemlje in ki ni zmožna poiskati ali pridobiti zaščite v državi izvora. Zakon o mednarodni zaščiti definira prosilca za mednarodno zaščito kot osebo, državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je v Republiki Sloveniji podal ustrezno prošnjo za azil. Begunci pa imajo tudi dolžnosti. Njihove dolžnosti zajemajo dolžnost spoštovanja ustavne ureditve, zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov Republike Slovenije. Včasih pa begunci te dolžnosti tudi kršijo ali pa se jim izogibajo, kar vodi do potrebnih ukrepov; eden izmed ukrepov je tudi omejitev gibanja beguncev. Svoboda gibanja je ena od temeljnih človekovih pravic in države, ki so članice EU, lahko le-to omejijo pod zakonsko strogo določenimi pogoji predvsem zaradi varovanja javne varnosti, varovanja javnega reda, varovanja javnega zdravstva ter nujnih razlogov v javnem interesu. Pri omejitvi gibanja beguncem je potrebno le-to zakonsko dosledno spoštovati, saj v nasprotnem primeru pride do kršitve človekovih osnovnih pravic. V primeru pritožb zaradi omejitve gibanja obstajajo različne sodne prakse in različni pogledi na zakone, kar pa gre predvsem na račun neusklajenih nacionalnih zakonodaj na območju Evropske unije.
Ključne besede: omejitev gibanja, prosilci za mednarodno zaščito, begunci, azil, človekove pravice, svoboda gibanja
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 474; Prenosov: 36
 Celotno besedilo (1,16 MB) |
3. Etično pravni vidik izolacijskih ukrepov v domovih za starejše : magistrsko deloSlavko Bolčević, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se prepletata dve temi: na eni strani zagotavljanje varstva uporabnikov socialnovarstvenih zavodov pred nalezljivimi boleznimi in na drugi strani poseg v osebnostno pravico posameznika do svobode gibanja. Zakon o nalezljivih boleznih namreč predpisuje karanteno ali izolacijo za osebe, ki so zbolele za nalezljivo boleznijo. Zaradi boljšega razumevanja tematike smo v začetku magistrskega dela predstavili ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni in v drugem delu predstavili veljavno zakonodajo na tem področju. Predstavili smo tudi mednarodne in nacionalne pravne vire omejevanja gibanja, z namenom omejitve širjenja nalezljivih bolezni, v povezavi z upoštevanjem ustavne pravice vsakega posameznika in Evropske konvencije človekovih pravic ter temeljnih svoboščin. V teoretičnem delu naloge smo uporabili opisno metodo dela. Pred začetkom pisanja smo sistematično proučili obstoječo domačo in tujo znanstveno literaturo ter druge tiskane in spletne vire, ki obravnavajo temo magistrskega dela. V empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili kvantitativno neeksperimentalno metodo raziskovanja, in sicer metodo anketiranja, s katero smo definirali osnovno temo in idejo. Podatke smo zbirali s tehniko anketiranja, kot instrument smo uporabili strukturiran vprašalnik. Namen raziskave je predstaviti vidike ukrepa izolacije uporabnika za omejitev prenosa nalezljivih bolezni ter opozoriti na to, da so zaradi tega kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. V okviru pravnih norm so rezultati izpostavili zavedanje kršitve človekove pravice do svobode gibanja. V okviru odgovorov na raziskovalni vprašanji smo podali alternativne možnosti za omejitve prenosa nalezljivih bolezni med uporabniki v DSO, brez spornega omejevanja svobode gibanja. Opozorili smo na obravnavo uporabnika kot subjekt z možnostjo soodločanja.
Ključne besede: nalezljive bolezni, ukrep izolacije, preprečevanje okužb, omejitev gibanja, človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 09.06.2022; Ogledov: 1751; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1007,91 KB) |
4. Odvzem prostosti v prekrškovnem postopku : magistrsko deloSimon Belšak, 2020, magistrsko delo Opis: Svoboda gibanja je pravica, ki je zagotovljena z Ustavo Republike Slovenije, v katero je mogoče poseči le pod določenimi pogoji in v skladu z zakonom, osebe v tovrstnih postopkih pa imajo na voljo pravna sredstva, s katerimi se prav tako zagotavljajo ustavne pravice. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na odvzem prostosti v prekrškovnem postopku, pri čemer smo želeli ugotoviti, ali je odvzem prostosti kot institut primeren glede na težo prekrška kot vrsto kaznivega ravnanja. Pri obravnavi problema smo s pomočjo ustaljenih metod raziskovanja najprej predstavili splošne pojme (kot so človekove pravice in temeljne svoboščine, kazniva ravnanja, ki smo jih razdelili na področje prekrškov in kaznivih dejanj). V nadaljevanju pa se osredotočili na omejitev gibanja s strani državnih organov, s tem pa hkrati na poseg v človekove pravice in sorazmernost uporabe zakonitih ukrepov. Magistrsko delo tako preučuje omejitev gibanja oziroma odvzem prostosti, pri čemer se osredotoči na odvzem prostosti v prekrškovnih postopkih in analizira standard varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v teh postopkih. Z raziskovanjem smo ugotovili, da je v Republiki Sloveniji že splošno zagotovljen visok standard človekovih pravic na področju omejitve gibanja s strani državnih organov, zato nismo zaznali potrebe po spreminjanju oziroma zaostrovanju zakonodaje.
Ključne besede: človekove pravice, prekršek, kaznivo dejanje, omejitev gibanja, policijska pooblastila
Objavljeno v ReVIS: 10.03.2021; Ogledov: 2966; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,46 MB) |
5. |
6. Prijetje storilcev kaznivih dejanj v objektih - operativna in pravna izhodišča specialne enote : magistrsko deloAleš Markovič, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem deluje prikazana pot Specialne enote od njenih začetkov do danes, razumevanje pojma specialna enota ter organiziranost, ki se je skozi obdobja spreminjala. Poznavanje zgodovine je pomembno za prihodnji razvoj in izboljšave na vseh področjih dela,v katere je Specialna enota vključena. Predstavljena je zakonska podlaga za njeno delovanje ter njena primerjava s sorodnimi tujimi enotami, kjer sta predstavljeni nemška zvezna in deželna enota. V nadaljevanju je opisana zakonska podlaga za izvedbo dveh policijskih pooblastil, ki s svojimi dejanji posegata v ustavno zavarovane dobrine. To sta prijetje oziroma začasna omejitev gibanja in vstop v stanovanje. Oba termina,sta povezana z osebno svobodo in nedotakljivostjo posameznega subjekta, zaradi česar je nazorno prikazana pravna podlaga in način izvedbe posameznega policijskega pooblastila ter njuna primerjava z zakonodajo Zvezne Republike Nemčije.Ugotavlja se, da je normativno pravna ureditev prijetja in vstopa v stanovanje v RS primerljiva z Zvezno Republiko Nemčijo.Skozi nalogo se sprehodimo skozi proces usposabljanja pripadnikov Specialne enote, njihovo osebno opremo, opremo, potrebno za izvedbo naloge, ki je pogojena z vstopom v objekt ter predstavljene težave, ki spremljajo enoto pri nakupu posameznih tehničnih sredstev. S konkretnim podajanjem in navajanjem dejstev skozi celotno nalogo potrjujem postavljene hipoteze, ki govorijo o primerni opremljenosti in usposobljenosti pripadnikov Specialne enote ter o sorazmernosti uporabe policijskega pooblastila začasna omejitev gibanja.
Ključne besede: Specialna enota, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, Zakon o kazenskem postopku, človekove pravice, prijetje, začasna omejitev gibanja
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 4138; Prenosov: 238
Celotno besedilo (1,34 MB) |
7. |
8. |
9. |
