71. |
72. |
73. |
74. |
75. |
76. |
77. Družbena omrežja in samopodoba med mladimiPia Lapanja, 2022 Opis: Internet se je s svojim tehnološkim razvojem razrasel v naš vsakdan kot tudi odnose, ki jih ob tem vzpostavljamo in gradimo. Občutek, da je internetna komunikacija mladim že položena v zibko, ni povsem izvit iz trte: v uporabi interneta kot komunikacijskega kanala prednjačijo mladi, vendar temu trendu sledijo tudi starejši odrasli. Pozitivna paradigma je, da družbena omrežja predstavljajo prostor za izražanje identitete, krepitev in razvoj družbenih odnosov ter pomagajo pri razvoju socialnih veščin. V tej diplomski nalogi smo na podlagi lastne raziskave (po metodi CAWI) želeli opredeliti povezanost družbenih omrežij, njihove pogostosti in namena uporabe s samopodobo njihovih uporabnikov ter preučiti, ali obstajajo razlike v teh kategorijah med mlajšimi in starejšimi uporabniki, navsezadnje pa še ugotoviti, kakšna je samopodoba mladih in starejših ter ali se samopodoba uporabnikov družbenih omrežij spreminja s starostjo. Skozi izbran metodološki pristop, ki temelji na vprašalniku samospoštovanja (po Rosenberg) in samopodobe (po Sorensen), smo preverjali tri delovne hipoteze, ki iščejo statistično značilne razlike v samopodobi ter pogostosti (in namenom) uporabe družbenih omrežij med mlado in starejšo odraslo populacijo. Kot kažejo rezultati, imajo pogosti uporabniki (ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo) v povprečju nižjo samooceno samopodobe kot občasni ali redkejši uporabniki družbenih omrežij. Analiza je še pokazala, da med mladimi (18 in 30 let) ter starejšimi odraslimi (nad 50 let), ki pogosteje uporabljajo virtualna družbena omrežja, mladi svojo samopodobo ocenjujejo nižje kot tisti, ki družbena omrežja uporabljajo redkeje. Družbeni mediji obsegajo medsebojno komunikacijo in idealizirane medijske podobe, zato se uporabniki v tem kontekstu nagibajo k procesu družbene primerjave. Teoretiki ob tem ugotavljajo, da mladi družbene medije jemljejo premalo kritično in se od njih ne distancirajo dovolj učinkovito. Temu primerno se lahko pojavijo odvisnosti ali druga vedenja, ki dolgoročno negativno vplivajo na mlade in njihovo samopodobo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družbena omrežja, pogosta uporaba, vpliv, samopodoba, mladi, virtualni odnosi, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 1057; Prenosov: 183
 Celotno besedilo (1,42 MB) |
78. Psihološki vpliv družbenih omrežij na nakupne odločitve mladihAleksandra Damjanić, 2023 Opis: Temeljni cilj diplomskega dela je podati informacije o vplivu družbenih omrežij na nakupne odločitve, posebej pri mlajših generacijah, ki odraščajo z njimi. Življenja si namreč ni mogoče predstavljati brez tehnologije in pametnih naprav ter njihove vsebine – posebej omrežij, ki nam nudijo neomejeno število informacij in številne interaktivne možnosti.
Kakšen je torej pravzaprav vpliv družbenih omrežij na nas in kakšne posledice ima na naša življenja?
Trenutno je na družbenih omrežjih več bilijonov uporabnikov. Omrežja ne ponujajo samo sledenja drugim uporabnikom in komunikacijskih storitev, ampak tudi video klice, iskanje poslov, nakupovanje itd.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družbena omrežja, nakupovanje, potrošniško vedenje, nakupne odločitve, komunikacijske storitve, tehnologija
Objavljeno: 16.03.2023; Ogledov: 502; Prenosov: 60
Celotno besedilo (2,11 MB) |
79. Uporaba družbenih omrežij v B2B trženju in znamčenjuDavid Šinko, 2023 Opis: V diplomskem delu je predstavljena uporaba družbenih omrežij v okolju B2B kot rešitev za olajšanje prodajnega procesa. Prodajni proces B2B je dolg in zahteven proces, ki se mora izvajati z izredno strateškim pristopom, predvsem pa gre pri tem le za tehnično prodajo, pri čemer je treba ciljnega kupca ves čas izobraževati o rešitvah podjetja. Podjetja B2B lahko tako družbena omrežja uporabijo kot način promocije svojih izdelkov ali storitev ter predvsem izobraževanja svoje ciljne skupine, kar jim prihrani čas in denar, ki bi sicer moral biti investiran v izobraževanje na terenu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družbena omrežja, B2B poslovno okolje, B2B prodaja, Strategija družbenih omrežij, Prodajni proces.
Objavljeno: 28.03.2023; Ogledov: 440; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,27 MB) |
80. Analiza vplivniškega trženja prek socialnih omrežij v času epidemije Covid-19Manuela Jazbar, 2023 Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti poklic vplivnežev in digitalno trženje na splošno, kot tudi digitalno trženje v času epidemije. S pomočjo literature in raziskovalnega dela smo analizirali vplivniško trženje prek socialnih omrežij v času epidemije covida-19 in raziskali, kako se kupci odločajo za nakup določenega izdelka ali storitve, ki jo je promoviral in predstavil vplivnež prek socialnih omrežij. V diplomskem delu smo postavili raziskovalno vprašanje in dve hipotezi. Zanimalo nas je, ali ljudje bolj zaupajo v izdelek, ki ga je promoviral vplivnež, kot v izdelek, ki ga je oglaševalo podjetje blagovne znamke. Rezultati so pokazali, da ljudje v večini še zmeraj bolj zaupajo oglaševanju s strani podjetja. Zanimalo nas je tudi, ali je bil v času epidemije večji obseg promocijskih objav vplivnežev kot pred njo. Izkazalo se je, da so se promocijske objave v času epidemije povečale. S pomočjo raziskovalnega vprašanja o najbolj priljubljenem družabnem omrežju smo prišli do zaključka, da je TikTok v času epidemije postal vodilno družbeno omrežje. Diplomsko delo smo razdelili na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu smo opisali vplivniško trženje, vplivneže, digitalno trženje in različne oblike trženja, v raziskovalnem delu pa smo preverili postavljeni hipotezi in odgovorili na raziskovalno vprašanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vplivneži, vplivnostno trženje, spletna prodaja, družbena omrežja, blagovne znamke, digitalno trženje, epidemija.
Objavljeno: 03.06.2023; Ogledov: 403; Prenosov: 36
Celotno besedilo (706,10 KB) |
