91. Upravljanje kickboxing dogodkov v Sloveniji : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeIvo Vodopivec, 2015, diplomsko delo Opis: Amaterski šport je v primerjavi s profesionalnim v nezavidljivem položaju. Velika večina dela
je opravljenega na prostovoljni bazi, kadri so velikokrat manj strokovno izobraženi, imajo
časovne omejitve, ker so zaposleni drugje, kar pa se seveda pozna tudi pri trženju in
prepoznavnosti določene športne panoge, ne pa nujno tudi pri športnih dosežkih. Ta problem
se še izraziteje kaže pri medijsko manj izpostavljenih športih, med katerimi je tudi kickboxing.
Raziskava se ukvarja s problematiko kickboxinga in njegove krovne organizacije v Sloveniji,
Kickboxing zveze Slovenije. Poudarek je predvsem na predstavitvi kickboxinga na splošno,
Kickboxing zveze Slovenije, prepoznavnosti, načinu obveščanju, sami organizaciji in tehnični
izvedbi športnega dogodka.
Glavno raziskovalno vprašanje je: Kakšna je učinkovita organizacija športnega dogodka na
primeru kickboxinga? Poleg glavnega raziskovalnega vprašanja imamo še tri dodatna
vprašanja: Kolikšna je najprimernejša cena za vstopnico za ogled kickboxing dogodka? Kateri
so najpomembnejši kanali za obveščanje o takih dogodkih? Kako povečati prepoznavnost
kickboxinga in Kickboxing zveze Slovenije?
Glede na tematiko smo se odločili za kvantitativni pristop k raziskavi. Po preučitvi
razpoložljivih virov smo postavili šest hipotez, na katere smo dobili odgovore s pomočjo dveh
anketnih vprašalnikov. Prvi zajema 200 naključnih anketirancev s pomočjo spletnih anket,
drugi pa 200 anketirancev znotraj Kickboxing zveze Slovenije. Anketi se med seboj le delno
razlikujeta, se pa dopolnjujeta. Vsaka anketa ima po 11 vprašanj, saj smo želeli čim bolj
natančno odgovoriti na zastavljena vprašanja. Pri tem smo sledili načelu, da so vprašanja čim
jasnejša in nedvoumna ter da samo anketiranje anketirancem ne vzame preveč časa, da so lahko
pri izpolnjevanju anket maksimalno zbrani.
Ključne besede: športni dogodki, organizacija, kickboxing, obveščanje, prepoznavnost, tehnična izvedba, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1053; Prenosov: 62 Celotno besedilo (1,27 MB) |
92. (Ne)enak položaj žensk v slovenski policiji : magistrska nalogaTomaž Pavček, 2011, magistrsko delo Opis: Z magistrsko nalogo smo poskušali opozoriti na prisotno diskriminacijo oziroma neenako
obravnavanje in neenak položaj med spoloma v družbi. Namen pa je bil tudi osvestiti in ne
pozabiti na položaj žensk v naši družbi, ki je bil še nedolgo nazaj diskriminiran in zaničevan v
primerjavi z moškim spolom. Na položaj, ki je že skoraj stereotipno pripadal novorojeni
dojenčici, in na položaj, ki se je predvsem po zaslugi nenehnega boja žensk za uveljavitev
svojih pravic in težnje po spolni enakosti, uveljavil v zadnjih desetletjih oziroma se še
oblikuje in približuje absolutnemu spolnemu enačaju.
V magistrski nalogi smo se skoncentrirali na spolno (ne)enakost v slovenski policiji in
poskušali ugotoviti značilnosti položaja pooblaščenih uradnih oseb ženskega spola,
zaposlenih v slovenski policiji. Ugotoviti smo hoteli, ali je v slovenski policiji prisotna
neenakost med spoloma, in ali je, glede na številčno dominantnost, moški spol dominanten
tudi pri vprašanju spolne privilegiranosti. Tako smo predvsem z uporabo kadrovskih evidenc
slovenske policije in kvantitativnim delom raziskave poskušali posneti stanje v slovenski
policiji na obravnavanem področju ter zajeti in identificirati tudi nekatere podatke ter
ugotovitve širšega spektra, ki nakazujejo oziroma prikazujejo slovensko policistko in njen
položaj v policijski organizaciji.
Naloga je sestavljena iz osmih poglavij. Po uvodu v prvem poglavju sledi drugo poglavje v
katerem govorimo o enakopravnosti, diskriminaciji in enakosti. V tretjem poglavju omenjamo
pravno ureditev enakosti spolov, v četrtem pa opisujemo zgodovinski položaj žensk po svetu.
O zaposlovanju žensk v policijskih vrstah ter njihovih policijskih združenj govorimo v petem
poglavju. V šestem poglavju predstavimo organizacijo slovenske policije, metodologijo naše
naloge ter pridobljene rezultate, na podlagi katerih smo lahko opredelili dejavnike, ki kažejo
na neenakost med spoloma v slovenski policiji. Prav tako predstavimo položaj žensk v
angleški policiji. S sklepom, v katerem smo prišli do zaključka, da položaj žensk v slovenski
policiji ne moremo označiti za slabšega od položaja povprečne ženske v slovenski družbi,
zaključimo sedmo poglavje. V osmem poglavju navajamo uporabljeno literaturo in vire. Ključne besede: diskriminacija, neenakost, enakost, položaj žensk, slovenska policija, organizacija slovenske policije, zaposlitvena struktura, policistke Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1359; Prenosov: 62 Povezava na celotno besedilo |
93. Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih na visokošolskem zavodu : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeDamjana Zupan, 2010, magistrsko delo Opis: Pojem organizacijska klima lahko opišemo kot splošno počutje zaposlenih na delovnem
mestu. Zaposleni se različno odzivajo na dogodke v organizaciji, na spremembe in nove
sodelavce. Vse to pa vpliva na počutje. Pojem organizacijska klima je širši od zadovoljstva
zaposlenih na delovnem mestu. Z dovršenim sistemom oblikovanja dobre organizacijske
klime ima organizacija dobre možnosti, da posledično doseže večje zadovoljstvo zaposlenih.
To pa je bistveno za dosego vidnih rezultatov na trgu. Organizacije se vse bolj zavedajo, da so
ključ do uspeha motivirani zaposleni, posebno tisti, ki se poistovetijo z organizacijo in svoje
delo dojemajo celovito, kot doprinos celotni organizaciji.
V prvem delu naloge opisujemo in pojasnjujemo pomen pojmov, kot so zadovoljstvo
zaposlenih, organizacijska kultura in organizacijska klima. Vsi trije pojavi so pomemben člen
organizacije, saj vplivajo na učinkovitost in kakovost izvedbe delovnih procesov, poleg tega
pa so med seboj povezani ter eden brez drugega ne obstajajo. Če podjetje teži k trajnemu
zadovoljstvu zaposlenih in če so zaposleni dejansko zadovoljni na delovnem mestu, potem se
to zadovoljstvo prenese na večji del organizacije, tako da postane klima v organizaciji ugodna
in pozitivna. Dolgoročno se spreminja tudi kultura organizacije. Hkrati pa je povezava
mogoča tudi v obratni smeri. Če ima podjetje dobro zastavljeno kulturo podjetja, katero je
gradilo leta, morda celo desetletja, bo posledično tudi klima v organizaciji ugodna. Pozitivno
naravnano vzdušje v organizaciji pa vpliva tudi na dobro počutje med zaposlenimi in s tem na
vsesplošno zadovoljstvo. S preučevanjem različnih dejavnikov lahko ugotavljamo, kakšna
klima vlada v organizaciji in ali so zaposleni zadovoljni na delovnem mestu. Takšno
preučevanje smo izvedli na primeru dveh visokošolskih zavodov. Tako smo prvi, teoretični
del naloge podkrepili s praktičnim primerom, izpostavili dejavnike, ki vplivajo na
zadovoljstvo v organizaciji, jih ocenili, na koncu naloge pa smo predstavili tudi rezultate
raziskave in podali svoje predloge za izboljšanje. Ključne besede: organizacijska klima, zaposleni, počutje, zadovoljstvo, motiviranost, organizacija, konkurenca Objavljeno v ReVIS: 26.07.2021; Ogledov: 1184; Prenosov: 48 Celotno besedilo (962,22 KB) |
94. Gradniki avtopoieze v 4.0 organizaciji : doktorska disertacijaTanja Balažic Peček, 2018, doktorska disertacija Ključne besede: avtopoieza, alopoieza, avtopoietska organizacija, 4.0 organizacija, gradniki avtopoieze, usmeritveni gradniki, procesni gradniki, človekov kapital, disertacije Objavljeno v ReVIS: 22.07.2021; Ogledov: 1852; Prenosov: 92 Celotno besedilo (2,96 MB) |
95. Gradniki avtopoietskega modela vodenja v organizacijah v Sloveniji : doktorska disertacijaMateja Kalan, 2020, doktorska disertacija Ključne besede: avtopoieza, avtopoietski model, avtopoietski vodja, stili vodenja, osebnostne lastnosti, modeli vodenja, organizacija, vodenje, doktorske disertacije Objavljeno v ReVIS: 22.07.2021; Ogledov: 1336; Prenosov: 137 Celotno besedilo (3,89 MB) |
96. |
97. Analiza in izbolšanje procesa nabave v podjetju HYB d.o.o. : Diplomska nalogaKlemen Žepič, 2021, diplomsko delo Opis: V 21. stoletju si ne moramo predstavljati organizacije, ki ni sestavljena iz poslovnih procesov. Poslovni proces je skupek aktivnosti, ki se izvajajo v organizacijah z namenom ustvarjanja dodane vrednosti za organizacijo ali trg. To lahko dosežejo preko izboljšanja z uporabo avtomatizacije, optimizacije ali digitalizacije postopkov ali pa celotne prenove procesov. Za te potrebe se v organizaciji lotijo modeliranja poslovnih procesov z uporabo orodij dostopnih na trgu. S tem se lahko na preprost način opiše in analizira trenutni poslovni proces ter preizkusi in uvede potencialne izboljšave. Osnovni cilj diplomske naloge je predstaviti, analizirati, optimizirati in izboljšati poslovni proces nabave v podjetju HYB d.o.o. Za naše potrebe smo uporabili metodologijo TAD. Proces bomo na koncu analizirali in preko podanih kriterijev tudi izboljšali. Model novega in izboljšanega procesa naročanja bomo modelirali z uporabo orodja iGrafx. Ključne besede: organizacija, poslovni proces, izboljšanje procesov, modeliranje, metodologija TAD Objavljeno v ReVIS: 03.06.2021; Ogledov: 1888; Prenosov: 209 Celotno besedilo (1,87 MB) |
98. |
99. Strokovni razvoj zaposlenih v državni upravi: primer študije Ministrstva za notranje zadeve : magistrsko deloVanda Marsenić, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo predstavlja problematiko strokovnega razvoja zaposlenih in je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opredelili pojem strokovnega razvoja zaposlenih, predstavili vrste in pomen razvoja, opredelili cilje ter dejavnike za doseganje strokovnega razvoja zaposlenih in človeških virov v delovni organizaciji. Strokovni razvoj zaposlenih je odvisen od pridobivanja dodatnih znanj s pomočjo izobraževanja, učenja, izpopolnjevanja in usposabljanja. V nadaljevanju smo tudi podrobneje opisali namen, pomen, proces, oblike in cilje usposabljanja zaposlenih ter opisali pomen in namen motiviranja zaposlenih k dodatnemu usposabljanju. Prav tako smo opisali poslanstvo, delovna področja in cilje Ministrstva za notranje zadeve. V empiričnem delu naloge smo ugotavljali, kako usposabljanja v delovni organizaciji vplivajo na povišanje strokovnosti zaposlenih na Ministrstvu za notranje zadeve, kako zaposleni pridobivajo znanje, kako ocenjujejo usposabljanja, kateri dejavniki jih spodbujajo ali ovirajo, kako delovna doba ter starost vplivata na interes za usposabljanja, kaj jih motivira ali ovira pri opravljanju dela in kako povezujejo pomembnost usposabljanja z večanjem delovne uspešnosti. Empirični del je bil kvantitativen, razen zadnjega vprašanja, ki je bilo deskriptivne narave. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašanja. V raziskavi je skupno sodelovalo 68 zaposlenih. Hipotezi 1 in 2 smo preverjali s Hi-kvadrat testom in s t-testom za neodvisne vzorce. Za hipotezo 3 smo uporabili Pearsonov koeficient korelacije, medtem ko smo hipotezo 4 prikazali s pomočjo opisne statistike. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo podali predloge za prakso. Ključne besede: strokovni razvoj, zaposleni, usposabljanje, motivacija, delovna organizacija Objavljeno v ReVIS: 10.03.2021; Ogledov: 2175; Prenosov: 142 Celotno besedilo (1,52 MB) |
100. Smernice Združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu : diplomsko deloSnježana Barišić, 2020, diplomsko delo Opis: Človekove pravice so eden od temeljev pravne države, s katerimi mora biti skladna zakonodaja, življenje in delo v družbi. Razvijati so se začele skupaj z modernimi državami in jih v obliki mednarodnih konvencij prerasle. Med tem so državo prerasle velike gospodarske družbe, znotraj katerih ljudje delajo, te družbe pa vplivajo na življenja ljudi. Zato je vedno bolj pomembno dvoje: da se človekove pravice spoštujejo v gospodarstvu in ker je to globalizirano, da veljajo pravice po vsem svetu. V ta namen je Organizacija združenih narodov pripravila Smernice za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, Slovenija pa sprejela Akcijski načrt. Naloga se sprašuje, kako se v tem okviru spoštujejo ČP v gospodarstvu v Sloveniji. Analizira Smernice in jih primerja s slovenskim Akcijskim načrtom. Ugotavlja, da je zakonodajalec v Sloveniji kot posebej pomembne teme izluščil preprečevanje diskriminacije, varstvo okolja, varstvo temeljnih delavskih pravic in razvoj obveze skrbnega pregleda človekovih pravic. Primerja dobre prakse v tujih in slovenski gospodarskih družbah. Pri slednjih so predvsem tista v državni lasti posebej aktivna na tem področju, čeprav bi jih lahko bilo še veliko več. Na koncu naloga analizira tudi poročila varuha človekovih pravic. Na podlagi vseh teh analiz naloga ugotavlja, da se ČPvG v Sloveniji razmeroma dobro spoštujejo, da pa je še vedno prostor za izboljšave. Ključne besede: Organizacija združenih narodov, gospodarstvo, človekove pravice, poslovanje, spoštovanje človekovih pravic Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 1705; Prenosov: 134 Celotno besedilo (631,32 KB) |