51. |
52. Organiziranje delovnih timov kot druga managerska funkcijaAdelisa Rizvić, 2021 Opis: Če primerjamo manjše in večje organizacije vidimo, da večina njihovih poslov temelji na timskem delu. Ker se je poslovna konkurenca začela pojavljati povsod okoli nas, za laţji poslovni uspeh delavci dopolnjujejo svoje ideje, sposobnosti, spretnosti in medsebojno znanje in na takšen način si pomagajo pri ustvarjanju ciljev. Timsko delo temelji na članih ekipe, ki so med seboj povezani in si vsi prizadevajo doseči isti oz. skupni cilj. Seveda ima, tako kot pri vsaki organizaciji vse to svoje prednosti in slabosti. Na začetku diplomske naloge smo opredelili osnovne pojme organizacije, timskega dela, motivacije, delovne kulture in klime in podobne pojme za laţjo predstavo. V empiričnem delu smo na podlagi kvalitativnega raziskovalnega intervjuja, ki smo ga izvedli v organizaciji Radio televizija Slovenija, na podlagi vnaprej pripravljenih vprašanj, ki so bila enako zastavljena vsem intervjuvancem, raziskali njihovo mnenje o timskem delu, načinu dela v organizaciji, komunikaciji med seboj, motivaciji na delovnem mestu in podobno. Ugotovili in raziskali smo, da timsko delo dobro vpliva na zaposlene, saj tako spoznajo osebe, ki jih brez načina skupnega dela ne bi spoznali, si zaupajo, sodelujejo, pomagajo in delo opravijo hitreje in laţje kot samostojno. Zaposlenim motivacijo za timsko delo predstavlja dejstvo, da bodo dosegli odličen rezultat in da bo delo dobro opravljeno ter pohvaljeno s strani nadrejenih, prav tako pa je bistvena motivacija, da bo delo tudi vidno in dobronamerno. Ugotovili smo, da zaposlenim timsko delo predstavlja pozitivno naravnanost, saj so našteli več prednosti kot pa slabosti. Slabost timskega dela je slaba komunikacija, ki se po besedah udeleţencev v raziskavi zna bolje razviti, ko se sodelavci med seboj dobro spoznajo in določijo jasna ter natančna navodila za vse.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: organizacija, timsko delo, motivacija, delovna komunikacija, organizacijska klima, organizacijska struktura, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 725; Prenosov: 59
 Celotno besedilo (1,16 MB) |
53. |
54. |
55. Organizacijska klima, zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju XHana Menhart, 2022 Opis: V diplomskem delu smo raziskovali pomen organizacijske klime, zavzetosti ter zadovoljstvo zaposlenih v podjetju X. Podajali smo vprašanja o tem, kaj so pričakovanja zaposlenih, kako bi podjetje svoje vodenje lahko izboljšalo in ali obstajajo enostavne rešitve pri določenih problemih. Zanimalo nas je, ali je organizacijska klima v podjetju dobra in če ne, zakaj, ter kakšne so možne rešitve. Zanimalo nas je tudi, ali je dovolj izvendelovnih druženj in ali so le-ta vključena med dejavnike zviševanja motivacije na delovnem mestu. Dotaknili smo se tudi zadovoljstva zaposlenih v podjetju, kaj pripomore k občutku večje pripadnosti podjetju in na kakšne načine lahko nagradimo zaposlene.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Organizacijska klima, zavzetost, zadovoljstvo, motivacija, oblike nagrad, delovno okolje, izboljšave na delovnem mestu.
Objavljeno: 23.09.2022; Ogledov: 671; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,76 MB) |
56. |
57. |
58. |
59. |
60. Vključujoče delovne okolje za boljše medpoklicno sodelovanje v zdravstvuDanijela Kralj, 2022 Opis: Značilnost današnje družbe so kompleksni problemi in izzivi v naravnem okolju in družbenem prostoru. V teh dinamičnih in negotovih razmerah se je zdravstvo razvilo in se razvija kot čedalje bolj kompleksen sistem. Za učinkovitost zdravstvenega sistema, zdravstevnih ustanov, osebja, procesov in procesnih timov že dolgo več ne zadošča tradicionalno razmišljanje in delovanje. Kajti tudi zdravstvo ne more več brez interdisciplinarnega, medpodročnega in vključujočega povezovanja in sodelovanja. V povezavi s tem je vse bolj izrazita potreba po novih poklicnih znanjih in veščinah, pristojnostih in kompetencah ter enakih možnostih za vključujoče medpoklicno sodelovanje. Čeprav je ta pristop v svetu že uveljavljen, v Sloveniji o tem ni prav veliko znanstvenih del. Obravnavana tema Vključujoče delovno okolje za boljše medpoklicno sodelovanje v zdravstvu s celostnim in povezljivim, integrativnim pristopom ter rezultati teoretičnega in empiričnega dela je zato edinstven in izviren prispevk k nadaljnjemu proučevanju tega modela. Slednji prihaja v času institucionalnih napovedi o velikih spremembah zdravstvenega sistema in povečanju odpornosti po krizi s pandemijo COVID-19. S tem ima pričujoče doktrosko delo še dodano in uporabno (apliaktivno) vrednost. S prevladujočo teorijo normativne integracije, institucionalizacije in socializacije smo omenjeni model eksperimentalno že preizkusili v zdravstvu. Njegov okvir zajema teoretični in empirični del. Ugotovitve poudarjajo pomen vključujočega delovnega okolja za medpoklicno sodelovanje v zdravstvu. Na nov in učinkovitejši način kažejo na tako rekoč še ne povsem odkrit transformacijski potencial, ki z izboljšanjem medpoklicnega sodelovanja hkrati prispeva k večji odpornosti in prilagodljivosti zdravstva v današnjih razmerah visoke negotovosti s tveganji novih bolezni in pandemij ter odklonskih ravnanj ljudi. Na podlagi rezultatov v empiričnem delu raziskovanja smo tako s teoretičnega kot z uporabnega (aplikativnega) vidika potrdili, da pri tej doktorski disertaciji z naslovom Vključujoče delovno okolje za boljše medpoklicno sodelovanje v zdravstvu gre za nov in učinkovitejši pristop k izboljšanju medpoklicnih odnosov v zdravstvu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: komunikacija, medpoklicno sodelovanje, vključujoče delovne okolje, vključujoče vodenje, vključujoča organizacijska klima
Objavljeno: 12.01.2023; Ogledov: 665; Prenosov: 81
Celotno besedilo (2,81 MB) |
