1. Odnos zaposlenih do digitalizacije v izbranem zdravstvenem domu LjubljanaNataša Arkar, 2026, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava odnos zaposlenih do digitalizacije v izbranem zdravstvenem domu, s poudarkom na izzivih in priložnostih, ki jih prinaša uvajanje novih tehnologij v zdravstveno prakso. Digitalna transformacija predstavlja eno ključnih usmeritev sodobnega zdravstva, saj omogoča večjo učinkovitost, preglednost procesov in kakovostnejšo oskrbo pacientov. Aktualnost raziskave temelji na dejstvu, da digitalizacija pomembno spreminja organizacijo dela ter vpliva na zadovoljstvo in pripravljenost zaposlenih, ki so ključni dejavnik uspešne implementacije.
Raziskava je bila izvedena z mešanim raziskovalnim pristopom, ki je vključeval kvalitativne intervjuje in kvantitativno anketiranje. Rezultati so pokazali, da zaposleni prepoznavajo številne prednosti digitalizacije, vendar ob tem izražajo tudi skrb zaradi pomanjkanja znanja, usposabljanja in tehnične podpore. Največjo oviro predstavlja pomanjkanje sistematičnega izobraževanja, ki vodi v odpor in negotovost. Ugotovljeno je bilo, da redna, praktično usmerjena usposabljanja pomembno krepijo samozavest zaposlenih in zmanjšujejo stres pri uporabi novih tehnologij. Prav tako so zaposleni izrazili potrebo po stalno dostopni IT-podpori ter večjem vključevanju v proces načrtovanja in uvajanja sprememb, saj to povečuje občutek lastništva nad uvedenimi rešitvami.
Poleg tehničnih vidikov je raziskava pokazala tudi pomen ohranjanja medosebnih odnosov, saj digitalizacija pogosto vodi v zmanjšanje osebnih stikov. Zato je nujno, da se digitalne rešitve dopolnjujejo s programi za krepitev timskega sodelovanja in pozitivne organizacijske klime. Sklepno lahko ugotovimo, da je digitalna transformacija v zdravstvu uspešna le, če se obravnava kot dolgoročen in strateško načrtovan proces, ki združuje tehnološki napredek z aktivnim vključevanjem zaposlenih ter zagotavljanjem stalne podpore in izobraževanja.
Ključne besede: digitalizacija, zdravstvo, zaposleni, zadovoljstvo pri delu, IT-podpora, izobraževanje, organizacijska kultura
Objavljeno v ReVIS: 23.06.2026; Ogledov: 241; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (2,14 MB) |
2. |
3. Vpliv digitalizacije beleženja delovnega časa na učinkovitost in preglednost plač v javnem sektorju : študija primeraMateja Žefran, 2026, magistrsko delo Ključne besede: digitalizacija, javni sektor, evidenca delovnega časa, učinkovitost, preglednost, obračun plač, organizacijska kultura, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 15.05.2026; Ogledov: 296; Prenosov: 18
Celotno besedilo (992,49 KB) |
4. Digitalna preobrazba javne uprave : pomen človeškega kapitala in digitalnih kompetencMaja Ring, 2026, magistrsko delo Opis: V zadnjem desetletju je digitalna preobrazba postala eno glavnih razvojnih področij javne uprave, saj se pričakovanja državljanov hitro spreminjajo, tehnološki napredek pa odpira tako nove priložnosti kot izzive. Digitalne rešitve omogočajo posodobitev organizacijskih procesov in večjo učinkovitost storitev, vendar se ob tem razkrivajo tudi številne ovire, povezane z znanjem, pripravljenostjo na spremembe zaposlenih in organizacijsko kulturo. Tehnologija lahko pospeši delo, zmanjša administrativna bremena in poveča dostopnost storitev, a hkrati prinaša tveganja – od odpora zaposlenih do nezadostne usposobljenosti ter težav pri prilagajanju novim procesom in reorganizaciji obstoječih struktur. V okviru magistrskega dela smo zato raziskali pomen človeškega kapitala in digitalnih kompetenc za uspešno izvajanje digitalnih reform v javni upravi. Raziskava je temeljila na kombinaciji kvalitativne in kvantitativne metode, in sicer na izvedbi polstrukturiranih intervjujev z zaposlenimi v javni upravi ter primerjalni analizi kazalnikov digitalnega razvoja petih držav članic Evropske unije. Na podlagi izvedenih intervjujev in primerjalne analize kazalnikov digitalnega razvoja smo ugotovili, da so osnovne digitalne kompetence med zaposlenimi večinoma prisotne, medtem ko se največje pomanjkljivosti kažejo na področjih naprednejše rabe tehnologij, informacijske varnosti in strateške uporabe digitalnih orodij. Prav tako se je pokazalo, da trenutni sistemi usposabljanj ne zadostujejo dejanskim potrebam, saj so premalo ciljno usmerjeni in ne zagotavljajo trajnega prenosa znanja v prakso. Naše ugotovitve potrjujejo, da digitalna preobrazba ne more biti uspešna brez sistematičnega vlaganja v človeški kapital, razvoja digitalnih kompetenc zaposlenih ter ustvarjanja organizacijske kulture, ki spodbuja učenje in prilagajanje spremembam. Digitalna preobrazba se ne konča z uvajanjem novih tehnologij, temveč se začne s pripravljenostjo ljudi, da jih sprejmejo in smiselno uporabijo, saj tehnologija sama po sebi ne prinaša sprememb – resnično vrednost ji dajejo šele znanje, izkušnje in volja zaposlenih.
Ključne besede: digitalna preobrazba, javna uprava, človeški kapital, digitalne kompetence, organizacijska kultura, usposabljanje, reforme
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 396; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,15 MB) |
5. |
6. Organizacijska kultura in uspešnost poslovanjaMaja Stanič, 2026, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga preučuje povezavo med organizacijsko kulturo in uspešnostjo poslovanja podjetja. Izhodišče raziskave je vprašanje, kako vrednote, norme, običaji, simboli in komunikacija oblikujejo delovno okolje ter usmerjajo vedenje zaposlenih. Posebej nas je zanimalo, v kolikšni meri lahko pozitivna in dobro razvita kultura prispeva k večji zavzetosti, zadovoljstvu ter dolgoročni konkurenčnosti podjetja ter posledično uspešnosti poslovanja podjetja. Raziskava se ukvarja tudi z dilemami sodobnega poslovnega okolja, kjer se podjetja soočajo z dinamičnimi spremembami in potrebo po prilagodljivosti ter inovativnosti.
V teoretičnem delu so predstavljene različne opredelitve kulture in izpostavljene njene vloge pri oblikovanju organizacijskega vedenja. Poudarjeno je, da uspešnost poslovanja ne more temeljiti zgolj na finančnih kazalnikih, temveč vključuje tudi nefinančne dimenzije, kot so kakovost odnosov, ugled podjetja, inovativnost in sposobnost prilagajanja spremembam.
Empirični del temelji na anketni raziskavi, s katero smo analizirali stališča zaposlenih glede vpliva organizacijske kulture na njihovo delo in poslovne rezultate podjetja. Rezultati so pokazali, da zaposleni prepoznavajo kulturo kot ključni dejavnik, ki spodbuja motivacijo, produktivnost, občutek pripadnosti in medsebojno sodelovanje. Ugotovili smo, da odprta komunikacija, participativno vodenje ter možnost osebnega in strokovnega razvoja pomembno vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih in njihovo učinkovitost ter s tem na uspešnost poslovanja.
Na podlagi ugotovitev sklepamo, da je organizacijska kultura tesno povezana z uspešnostjo poslovanja. Podjetja, ki kulturo obravnavajo kot strateški dejavnik in jo zavestno razvijajo, lažje dosegajo trajnostno rast, stabilnost in dolgoročno konkurenčno prednost.
Ključne besede: organizacijska kultura, uspešnost poslovanja, zaposleni, motivacija, zavzetost
Objavljeno v ReVIS: 08.03.2026; Ogledov: 630; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,04 MB) |
7. Ustvarjanje pogojev za uresničevanje spremembNina Fifolt, Klemen Mihalič, 2025, pregledni znanstveni članek Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Na kakšen način organizacije ustvarjajo pogoje za uresničevanje sprememb? Namen: Preučili smo strokovno literaturo, ki obravnava različne načine uspešnega upravljanja sprememb v organizacijah ter na podlagi rezultatov oblikovali temeljne ugotovitve in spoznanja. Metoda: Pri pisanju teoretičnih izhodišč smo uporabili opisno metodo s študijem relevantne domače in tuje literature ter metodo povzemanja z uporabo zapiskov in navedb drugih avtorjev. Pri raziskavi smo izvedli sistematičen pregled relevantnih strokovnih virov in nato izvedli njihovo kvalitativno analizo, kjer smo s pomočjo analitičnega proučevanja oblikovali temeljne ugotovitve in spoznanja vezana na naše raziskovalno vprašanje. Rezultati: Organizacije ustvarjajo pogoje za uspešno uresničevanje sprememb z večdimenzionalnim pristopom, na katerega vplivajo transformacijski in transakcijski dejavniki sprememb. Uspešnost sprememb je odvisna od sposobnosti organizacij, da prepoznajo izzive in implementirajo strategije, ki spodbujajo inoviranje in agilnost ter vključenost deležnikov v organizacijske procese. Pri uresničevanju sprememb gre za proces, ki vključuje neprestano samoizpraševanje in samorefleksijo za doseganje odličnih rezultatov. Odprta in učinkovita dvosmerna komunikacija, temelječa na podlagi transparentnih dokazov, je ključna za zmanjševanja odpora pri uvajanju sprememb. Organizacija: Zbrane ugotovitve prispevajo k razumevanju negativnih dejavnikov odpora pri uvajanju sprememb ter organizacijam pomagajo pri uvajanju boljših strategij in organizacijskih procesov, ki podpirajo vključenost udeležencev in uvajanje inovacij. Družba: Vodenje sprememb ne povečuje uspešnosti zgolj organizacije same, temveč lahko spodbuja transformacijske premike v zunanjem okolju organizacije, ki vodijo k bolj inovativni in na trajnostnem modelu temelječi družbi. Originalnost: Raziskava se celovito loteva uspešnega upravljanja sprememb, saj združuje analizo strateških (transformacijski) in transakcijskih (operativnih) dejavnikov sprememb ter sintezo različnih teoretičnih modelov upravljanja sprememb. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskave v zajeti literaturi uporabljajo različne metodologije, kar bi lahko vplivalo notranjo veljavnost raziskave. Prav tako so viri vključevali organizacije z različnih področij delovanja, kar lahko vpliva na zunanjo veljavnost raziskave ter s tem posploševanje na preostale specifične sektorje. Za izboljšanje veljavnosti raziskave o ustvarjanju pogojev za uresničevanje sprememb svetujemo izvedbo empirične raziskave v različnih sektorjih.
Ključne besede: uvajanje sprememb, vodenje sprememb, model EFQM, agilnost organizacije, dejavniki sprememb, trajnost, organizacijska kultura
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 710; Prenosov: 5
Celotno besedilo (396,84 KB) |
8. Vloga voditeljstva in organizacijske kulture pri doseganju poslovne odličnostiSabina Borse Hren, Kristina Kovač, Mateja Eršte, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: voditeljstvo, organizacijska kultura, poslovna odličnost, družbena odgovornost, čustvena inteligenca, strateško razmišljanje, inovativnost, trajnostna rast, odprta komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 547; Prenosov: 9
Celotno besedilo (373,12 KB) |
9. |
10. Zavedanje etičnosti med zaposlenimi v socialnem varstvuDžesima Ćehić, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zavedanje etičnosti med zaposlenimi v socialnem varstvu je večrazsežen pojav, ki se oblikuje na presečišču osebnih vrednot, profesionalnih načel in institucionalnega okolja. Razumevanje pojmovanja etičnosti, dejavnikov njenega oblikovanja ter odzivanja na neetična ravnanja je ključno za zaščito dostojanstva uporabnikov in kakovost strokovnega dela.
Metode: Izveden je bil strukturiran pregled literature v obdobju 2018–2025. Iskanje je potekalo v bazah PubMed Central, ScienceDirect, SpringerLink, ProQuest, Google Scholar in COBISS, in sicer z vnaprej določenim iskalnim nizom v slovenskem in angleškem jeziku. Uporabljena so bila vključitvena in izključitvena merila ter večstopenjski postopek izbora. Od 270 pridobljenih zadetkov je bilo v končno analizo uvrščenih 17 člankov. Viri so bili razporejeni po hierarhiji dokazov, podatki pa obdelani z
vsebinskim kodiranjem in tematsko sintezo.
Rezultati: Najvišjo raven dokazov predstavljajo sistematični pregledi, ki etično odločanje opredeljujejo kot usklajevanje avtonomije, koristnosti in pravičnosti. Presečne in kvalitativne raziskave poudarjajo pomen etičnega vodenja, organizacijske identitete, varnih kanalov za razpravo in supervizije. Nadzor in administrativne obremenitve pa vodijo v etično otopelost. Odzivanje na neetičnost sega od molka do
civilnega poguma, pri čemer je odločilna organizacijska varnost. Moralna občutljivost se kaže kot ključna
pri prepoznavanju dilem in odločanju.
Razprava: Etična zavest se kaže kot dinamičen proces učenja in refleksije, ki ga krepijo etično vodenje, sistematično izobraževanje, supervizija ter varni mehanizmi za prijavo. Krepitev etične kulture, ki presega formalizem in podpira civilni pogum, prispeva k višji kakovosti storitev in zaščiti pravic uporabnikov.
Ključne besede: etična zavest, socialno varstvo, etično odločanje, organizacijska kultura, civilni pogum, moralna občutljivost.
Ključne besede: etična zavest, socialno varstvo, etično odločanje, organizacijska kultura, civilni pogum, moralna občutljivost.
Objavljeno v ReVIS: 07.11.2025; Ogledov: 791; Prenosov: 13
Celotno besedilo (630,02 KB) |
