Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj generičnega dinamičnega modela konflikta v interakciji z organizacijskim okoljem
Tit Turnšek, 2014

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Osnovno vprašanje je, kako modelirati konflikt, ki upošteva interakcijo med konfliktom in zunanjimi zainteresiranimi? Namen: Primarni namen disertacije je definicija in razvoj generičnega modela konflikta, ki vključuje interakcijo med konfliktom in njegovo okolico. Disertacija se omejuje na znotraj organizacijske konflikte. Metoda: Za modeliranje dinamike konflikta je uporabljena paradigma sistemske dinamike. Ni neobičajno, da se izbere paradigma sistemske dinamike za modeliranje organizacijskih problemov. Po kratkem pregledu teorij konfliktov, relevantnih za njihovo dinamiko, je napravljen povzetek, poimenovan izhodiščna teorija. Konflikt je opredeljen kot destruktivna , ne funkcionalna interakcija med akterji. Konflikti nastanejo iz zaznavanja nezdružljivosti ciljev, interesov, vrednot, verovanj, preferenc itd ., ki se zrcalijo v sovražnih čustvenih stanjih akterjev. Težo konflikta lahko opredelimo kot raven teh čustvenih stanj. Obravnavana je metodologija razvoja kvalitativnih modelov sistemske dinamike, ki smo jih poimenovali 'modeli zaključenih zank', poznani tudi kot diagrami zaključenih zank. Predstavljen je kvalitativni generični model konflikta z interakcijo z okoljem. Obravnavani so kvantitativni dinamični modeli konflikta. Več pozornosti je posvečene trem modelom: Richardsonovemu modelu oboroževalne tekme, modelu interakcije med zakonskimi pari, ki so ga razvili Gottman, Murray in sod ter modelu skupinskih interakcij Colemana in sod. Najprej smo postavili kvantitativni model izoliranega konflikta . Model izhaja iz modela Colemana in drugih, toda je modificiran v skladu z izhodiščno teorijo. Model je predstavljen z dvema nelinearnima diferencialnima enačbama in tudi kot nivo-tok model. Vedno obstaja zakasnitev med dogodki v procesu (konfliktu) ter zavedanjem in reakcijo zunanjih zainteresiranih akterjev, v našem primeru menedžmenta. Kot zakasnitev je v modelu implementirano glajenje tretje stopnje. Postavljeni sta dve vprašanji: Kako menedžment vpliva na konflikt, in kako modelirati ta vpliv? S stališča modeliranja sta dve možnosti. Prva je, da menedžment vpliva na oba akterja s ciljem, da se zmanjša čustvena raven sovražnosti akterjev. Druga možnost je, da se odloči spremeniti vedenjske značilnosti akterjev. Iz teh dveh možnosti izhajata dva različna modela. Oba sta v disertaciji predstavljena. Za modeliranje odločanja in reagiranja menedžmenta je izbran sistem mehkega odločanja. Pozornost je posvečena modeliranju mehkega odločanja z orodji sistemske dinamike. Rezultati: Rezultati simulacije kažejo, da dinamika (časovno obnašanje) modelov, ki smo jih razvili, ni v nasprotju s teorijami na osnovi katerih so modeli postavljeni. Organizacija: Modeli dajejo vpogled v 'notranjost' dinamike znotraj-organizacijskih konfliktov. Ta pogled je bistven za razumevanje osnovnih mehanizmov, ki poganjajo konflikte in tudi kako jih uspešno reševati. Modeli prispevajo k povečanju veščin uspešnega reševanja konfliktov. ii Družba: Predstavljena struktura generičnega kvantitativnega dinamičnega modela konflikta v interakciji z organizacijskim okoljem je veljavna tudi za konflikte na drugih ravneh, od med osebnega do meddržavnega nivoja. Originalnost: Metodologija razvoja organizacijskih modelov, ki te melji na paradigmi sistemske dinamike, je poznana. Računalniški modeli sistemske dinamike, ki so zasnovani na sistemih diferencialnih enačb, lahko vključujejo tudi stohastične in mehke spremenljivke. V disertaciji smo postavili model konflikta kot model sistemske dinamike in ga povezali z modelom sistema mehkega upravljanja, ki je zasnovan na paradigmi mehke logike. Tako smo dobili hibridni model mehke logike in sistemske dinamike. Model sistema mehkega odločanja v tem hibridnem modelu smo opredelili kar se da aksiomatično. Jasno je pokazana plastna struktura modela. Vsako plast je mogoče širiti ali pa spremeniti algoritme ne glede na druge plasti. To je inovativen pristop pri modeliranju dinamike konfliktov. S tega vidika disertacija prispeva k razvoju metodologije hibridnih sistemov sistemske dinamike in mehke logike. In konkretno tak hibridni generični model konflikta po našem vedenju še ne obstaja. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: V disertaciji so predstavljene predpostavke modela. Ena od teh je, da so parametri konstante. Popolnoma je odprto vprašanje, kako določati vrednosti parametrov, iz opazovanja konkretnega modela. Predstavljeni modeli predpostavljajo samo enega zunanjega zainteresiranega (menedžment). Konflikti na drugih ravneh družbe imajo več kot enega zunanjega zainteresiranega in tudi nima vsak od njih interesa rešiti konflikta. To prav posebej velja za mednarodne konflikte. Model je lahko razširjen v različnih smereh.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: konflikt, nivo-tok modeli, zaključene zanke, sistemska dinamika, sistem mehkega odločanja, organizacijske zakasnitve, glajenje tretjega reda, tretji red, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 821; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (5,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh