Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Dolgotrajna oskrba je aktualna problematika v Evropi in v Sloveniji. Glede na vse večji izziv staranja prebivalstva bodo morale občine v prihodnosti povečati izdatke, namenjene dolgotrajni oskrbi, zgolj za ohranitev trenutnega stanja. Izboljšanje se vsakoletno oddaljuje, saj stroka ne najde uspešnih rešitev. Magistrsko delo proučuje razvitost dolgotrajne oskrbe v Sloveniji in razpoložljivost različnih oblik oskrbe starostnikov. Poleg predstavitve najpogostejših oblik socialne infrastrukture za oskrbo starostnikov so predstavljene tudi kapacitete in povpraševanje. Teoretični del magistrskega dela tvorijo analize in povzetki obstoječih raziskav ter literature in interpretacija javno dostopnih statističnih podatkov. Praktični del je izsledek odgovorov na vprašalnik, ki bo posredovan vsem občinam osrednjeslovenske statistične regije. Poleg analize odgovorov na vprašalnik bodo temelj za potrditev hipoteze tudi javno dostopni statistični podatki. Namen magistrskega dela je predstaviti aktualno problematiko staranja prebivalstva, ki vpliva na vse večje potrebe po vzpostavitvi delujočega sistema, ki bo sistematično urejal področje dolgotrajne oskrbe. Namen je tudi opozoriti na različne stopnje dostopnosti oskrbe med statističnimi regijami Slovenije. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, ali obstajajo razlike med ponudbo in povpraševanjem socialne infrastrukture v oskrbovalnih sistemih starostnikov med osrednjeslovensko in drugimi statističnimi regijami ter na podlagi ugotovitev potrditi zastavljeni hipotezi. V nalogi smo ugotovili, da obstajajo razlike med ponudbo in povpraševanjem med osrednjeslovensko in drugimi statističnimi regijami, poleg tega pa tudi, da povpraševanje znatno presega ponudbo. Ugotovitve magistrskega dela bi lahko stroka uporabila za smernice do ustreznih rešitev, ki bi ublažile negativne posledice staranja prebivalstva in na podlagi izsledkov pristopila k iskanju rešitev, katerih pozitivne učinke bi sčasoma občutili prav vsi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna infrastruktura, dolgotrajna oskrba, institucionalna oskrba, starostniki, staranje prebivalstva, statistika
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 1719; Prenosov: 106
Celotno besedilo (2,30 MB)

Opis: Z večanjem populacije starejših narašča pomembnost vprašanja solidarnosti, sožitja in umestitve te ranljive skupine ljudi v sodobno družbo. Z daljšanjem življenjske dobe se večajo stroški dolgotrajne, zdravstvene in socialne oskrbe. V Sloveniji prevladuje institucionalen način dolgotrajne oskrbe v domovih za ostarele, ki temelji na kurativi, ne pa tudi na rehabilitaciji in preventivi. Izbira mnogih je staranje v lastnem domu, ker želijo potomcem zapustiti nepremičnino ali si selitve v prilagojeno okolje ne morejo privoščiti zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev. Državna politika predvideva deinstitucionalizacijo v smislu okrepitve izvajanja pomoči na domu, ki je sedaj marsikje nedosegljiva zaradi pretežno ruralne poselitve starejših. Takšna okrepitev socialne oskrbe je potrebna, za ohranjanje samostojnosti starajočih pa je nujen tudi razvoj v smeri izboljšanja prilagojenega grajenega okolja, kar predstavljajo bivanjske skupnosti in oskrbovana stanovanja. Področje oskrbovanih stanovanj je v razvoju zastalo zaradi pomanjkljive, razpršene in na mestih sporne zakonske ureditve, skoraj neobstoječih načinov financiranja in slabe pripravljenosti lokalnih skupnosti na prevzem odgovornosti pri izpolnjevanju svojih nalog. V delu smo povzeli aktualno stanje slovenske stanovanjske zakonodaje in zakonodaje s področja dolgotrajne oskrbe. Za nezadostno izvajanje dolgotrajne oskrbe v oskrbovanih stanovanjih je krivo tako pomanjkanje ustrezne zakonodaje, ki bi primerno urejala pravice starejših in način njihovega izvajanja, kot neenotnost in neizvajanje predpisov. Potrebno je sprejeti predlog ZDOZDO za poenotenje področja. Naknadno je treba uvesti spremembe in dopolnitve zakona tudi s področja oskrbovanih stanovanj, ki je urejeno le z dvema pravilnikoma. Praksa kaže potrebo po regulaciji in nadzoru. Predstavili smo finančne možnosti investiranja v gradnjo in preverili realno stanje bivanja v oskrbovanem stanovanju. Država priporočila EU po deinstitucionalizaciji jemlje v smislu oskrbe na domu, kar ocenjujemo za korak nazaj. V delu smo prikazali spregledane prihranke oziroma možnosti za zmanjšanje izdatkov, ki jih vlada lahko ustvari z upravljanjem z riziki in investiranjem v gradnjo oskrbovanih stanovanj. Pripravljenost občin na ustvarjanje primernih bivališč za starejše smo preverili z metodo intervjuja in izračuna razmerja med ponudbo in povpraševanjem po stanovanjih glede na regijo. Institucije na državni in lokalni ravni so slabo informirane in ne razumejo družbenega pomena oskrbovanih stanovanj. Ugotavljamo apatičnost in nepripravljenost občin ter potrebo po izboljšanju komunikacije med oblikovalci politik. Predstavili smo konkretne načine financiranja gradnje oskrbovanih stanovanj, potrebne zakonske ureditve, metode za zmanjšanje stroškov in pomen razvoja v smeri bivanjskih skupnosti, s čimer smo prispevali k strokovni podlagi za razvoj področja oskrbovanih stanovanj. Glavni doprinos dela je dognanje, da z bivanjem starostnikov v prilagojenem okolju podaljšamo njihove sposobnosti samooskrbe in s tem ustvarimo vzdržno dolgotrajno oskrbo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: oskrbovana stanovanja, bivanje starejših, dolgotrajna oskrba, družbena vrednost, trajnostno bivanje
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1191; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,52 MB)

Opis: Razviti svet se stara in vedno bolj čuti neugodno razmerje med starostnimi skupinami. Staranje prebivalstva prinaša številne izzive na vseh ravneh družbe. Eden izmed njih, s katerim se v današnjem času še posebej intenzivno soočamo, je stanovanjska oskrba starejših. Ranljivost skupine starostnikov nas dnevno opozarja, da je skrajni čas, da začnemo intenzivneje izvajati ukrepe na področju stanovanjske oskrbe in deinstitucionalizacije starejših. Za večino ljudi je ideja o samostojnosti, neodvisnosti, varnosti in dobrem počutju tesno povezana z idejo o lastnem domu. Ta postane v starosti še močnejša in pravica vsakega posameznika, da sam izbere način, kako in kje bo preživel starost je neodtujljiva. Namen magistrskega dela je bil proučiti in predstaviti trenutno stanje na področju stanovanjske oskrbe starejšega prebivalstva v MO Ptuj, pri čemer smo izhajali iz splošnih razmer v Sloveniji in ugotoviti, kakšne so potrebe, želje in zadovoljstvo starejših ljudi v MO Ptuj glede stanovanjske oskrbe. Z izvedeno anketo na izbranem vzorcu starostnikov je bilo ugotovljeno, da anketirani niso zadovoljni s stanovanjsko oskrbo starejših v MO Ptuj in da so njihove želje in potrebe premalo upoštevane. Poleg doma za starejše, ki je v MO Ptuj edina obstoječa oblika stanovanjske oskrbe za starejše, si starostniki želijo v prvi vrsti oskrbovanih stanovanj. Predvsem pa si želijo tudi v starosti bivati v svojem domu, kjer se počutijo varno, samostojno in neodvisno. Rezultati raziskave odražajo realno stanje na področju stanovanjske oskrbe starejših v MO Ptuj in predstavljajo pomemben prispevek k oblikovanju in predvsem realizaciji predlogov za njegovo izboljšanje
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: staranje prebivalstva, stanovanjska oskrba starejših, institucionalna oskrba, deinstitucionalizacija, MO Ptuj
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1932; Prenosov: 103
Celotno besedilo (2,95 MB)

Opis: Za nekatere vitalne upokojence pomeni odhod v dom veselje, saj jim bivanje v domu poleg oskrbe, dobre prehrane in nege predstavlja družabno življenje, kjer skupaj z drugimi upokojenci v domu delijo lastne izkušnje iz življenja, se udeležujejo različnih skupnih dogodkov in predstav, si pomagajo, komunicirajo, ne počutijo se osamljene kot večina upokojencev, ki tako mislijo in odlašajo z odhodom v dom. Vendar po drugi strani, poleg vseh ugodnih in organiziranih funkcij domov za starejše, nekaterim upokojencem odhod v dom predstavlja finančno težavo, saj so cene oskrbnin glede na kategorije v javnih domovih kar visoke, kar pomeni, da z bivanjem v domu, osnovnimi dobrinami in storitvami mesečna oskrba enega upokojenca lahko znaša več kot njegova mesečna pokojnina. Zato smo v raziskovalnem intervjuju z upokojenci iz javnega doma starejših občanov Vič - Rudnik na temelju enakih usmeritvenih vprašanj o finančnem stanju in cenah v domovih ter kako so zadovoljni z oskrbo, za katero odštejejo tudi do 900 € na mesec, raziskali načine plačevanja oskrbe, kaj si lahko privoščijo oziroma česa si ne morejo privoščiti, katere dodatne storitve v domu plačujejo in ali so s cenami zadovoljni ter kaj bi radi pri tem spremenili. Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da se cene bivanja bistveno razlikujejo glede na število postelj v sobi, sobo z balkonom in lastno kopalnico, pri čemer večinoma bivajo samostojne osebe, medtem ko osebe, ki so nepokretne in potrebujejo več pomoči glede zdravja in nadzora, stanujejo v večposteljnih sobah in za to odštejejo nekaj evrov manj za dnevno bivanje kot samostojne osebe. Izkušnje stanovalcev glede večposteljnih sob niso prijetne, zato se večina zdravih in dejavnih upokojencev odloči kasneje za samostojno sobo, kjer plačajo več, vendar so zadovoljni in v primeru, da višina pokojnine ne zadostuje, jim pomagajo svojci ali občina.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: upokojenci, pokojnine, domovi starejših občanov, cene, oskrba, zadovoljstvo, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 800; Prenosov: 0

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): V današnjem času se v zdravstveni dejavnosti čedalje več pozornosti namenja zmanjšanju varnostnih incidentov med zdravstveno obravnavo, saj ti predstavljajo veliko tveganje za pac iente. Pri tem ima veliko vlogo varnostna kultura v zdravstveni ustanovi. V magistrski nalogi poskušamo odgovoriti na raziskovalno vprašanje, kateri dejavniki vplivajo na varno vedenje zaposlenih zdravstvenih delavcev v zdravstveni ustanovi. Namen: Namen in cilji raziskave so prepoznati dejavnike vpliva na varno vedenje zdravstvenih delavcev v zdravstveni ustanovi in jih povezati v model varnostne kulture na področju varnosti pacientov, ki bo vodstvu zdravstvene ustanove v pomoč pri izboljševanju varnostne kulture v njihovi organizaciji. V raziskavo smo vključili zdravstveno osebje ene izmed specializiranih bolnišnic v Sloveniji. Metoda: V raziskavi je sodelovalo 165 zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Za testiranje hipotez smo uporabili standardizirani an ketni vprašalnik organizacije AHRQ (Agency for Healthcare Research and Quality), ki meri varnostno kulturo v bolnišnicah. Podatke smo obdelali s pomočjo različnih statističnih metod. Uporabili smo metode deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: Re zultati raziskave so pokazali, da na varno vedenje zdravstvenega osebja vpliva jo njihova osebna pripravljenost na varno vedenje, subjektivne norme, ki se izražajo kot pričakovanja vodstva , ter samonadzor posameznika nad lastnim vedenjem, pri čemer je pomem bno, da delovno okolje zagotavlja sredstva in priložnosti za varno vedenje ter odpravlja ovire za takšno vedenje. Na osnovi pridobljenih rezultatov smo definirali model varnostne kulture na področju varnosti pacientov v zdravstveni ustanovi. Organizacija: Model varnostne kulture na področju varnosti pacientov bo vodstvu zdravstvene ustanove v pomoč pri oblikovanju programa varnostne kulture, saj zajema bistvene elemente vpliva na prepričanja zdravstvenega osebja glede varnosti v zdravstveni ustanovi, ki so temelj varnega vedenja. Model je za vodstvo uporaben povsod, kjer želijo vplivati na vedenje zdravstvenega osebja, zato je koristen tudi pri načrtovanju in uvajanju izboljšav na katerem koli področju, ne le na področju varnosti pacientov. Družba: Menimo, d a je model varnostne kulture na področju varnosti pacientov uporaben v prav vseh zdravstvenih ustanovah, saj se povsod soočajo s tveganjem nastanka varnostnih incidentov. Z uporabo modela bo vsaka zdravstvena ustanova lahko izboljšala varno vedenje zdravst venega osebja, zmanjšala število varnostnih incidentov in povečala varnost za paciente ter tako dvignila kakovost zdravstvenih storitev. Originalnost: V zdravstveni dejavnosti enake ali podobne raziskave o varnem vedenju zdravstvenih delavcev v okviru varn ostne kulture na področju varnosti pacientov med domačo in tujo literaturo nismo zasledili. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je bila izvedena le na področju ene zdravstvene ustanove, na vzorcu 165 zaposlenih zdravstvenih delavcev. Zanimivo bi bil o v enako raziskavo vključiti več slovenskih zdravstvenih ustanov. V prihodnosti bi bilo dobro raziskati vpliv na varno vedenje med posameznimi profili v zdravstvu, saj predpostavljamo, da med njimi obstajajo razlike.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zdravstvena oskrba, varnostna kultura, varnost pacientov, varnostni incident, napake v zdravstvu, varno vedenje, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 1115; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,35 MB)