Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


41 - 50 / 65
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
41.
Miselne napake odraslih otrok alkoholikov
Martina Perko, 2019

Opis: V Sloveniji je prekomerno uživanje alkohola razširjeno med vsemi generacijami, predvsem zato, ker je družbeno sprejemljivo. Odrasli otroci alkoholikov na svojih ramenih nosijo patologijo primarnih družin in ne morejo izstopiti iz začaranega kroga trpljenja. Vzdušje, ki preveva družino, kjer se prekomerno uživa alkohol, je pogosto prežeto s skrbjo, krivdo, strahom, sramom, ponižanjem, negotovostjo, žalostjo, osamljenostjo, jezo, užaljenostjo, konfliktom, agresijo, stresom, vse to pa slabo vpliva na razvoj otrok.in na razbitost vlog v družini. Otroci pogosto igrajo vlogo odraslih in so starši svojim lastnim staršem. Ti otroci so čustveno preobremenjeni, prikrajšani za brezskrbno mladost. Vse omenjeno običajno vodi do številnih patologij pri odraslih otrocih alkoholikov in s tem povezanih miselnih napak. V nalogi smo raziskali vpliv miselnih napak na razmišljanje in vedenje odraslih otrok alkoholikov s pomočjo analize dnevnikov, ki jih pišejo v sklopu terapije kot terapevtsko sredstvo. V raziskavo je bilo vključenih 11 respondentov, odraslih otrok alkoholikov, starih od 27 do 51 let, obeh spolov (m = 5, ž = 6), članov terapevtske skupnosti Zavoda Mitikas, ki nudi pomoč ljudem po socialno- -andragoški metodi za ljudi v stiski. Rezultati so pokazali, da se pri vseh sodelujočih pojavljajo miselne napake, najpogosteje etiketiranje in posploševanje. Od 11-ih udeležencev se pri 9-ih pojavlja več miselnih napak hkrati. Miselne napake jim tudi preprečujejo zavedanje lastnih potreb in mej.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odrasli otroci alkoholikov, alkoholizem, miselne napake, avtomatske misli, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 879; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (643,54 KB)

42.
Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju
Teja Boštjančič, 2020

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju« obravnava nasilje nad otroki v družini in posledice v duševnem zdravju. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kakšne posledice v duševnem zdravju, tako v otroštvu kot v odraslosti, ima lahko posameznik, ki je bil v otroštvu izpostavljen nasilju v družini. Vsebina magistrskega dela je razdeljena na tematske sklope. V prvem delu je predstavljena družina kot sistem, funkcije družine, vzgojni stili, teorija navezanosti ter nasilje v družini. Opredeljene so vrste nasilja v družini, povzročitelji nasilja in ranljive skupine. V osrednjem delu magistrskega dela je predstavljeno in opredeljeno nasilje nad otroki v družini ter opisane oblike oziroma vrste nasilja. V osrednjem delu naloge so prav tako opisane posledice nasilja nad otroki v družini. Predstavljene so težave v duševnem zdravju otroka, ki so posledica nasilja v družini, ter anksioznost in depresija v odraslosti kot posledica izkušnje z nasiljem v družini v otroštvu. Anksioznost in depresija ter nasilje nad otroki v družini so prikazani kot dejavnik tveganja za razvoj anksioznosti in depresije v odraslosti. Zadnji del magistrskega dela je empirični in prinaša študijo primera. Predstavljen je primer odraslega moškega, ki je imel v otroštvu izkušnjo z nasiljem v družini, v odraslosti pa ima težave z anksioznostjo in občasnimi depresivnimi obdobji. Podatki so zbrani s pomočjo dveh nestrukturiranih intervjujev in enega delno strukturiranega intervjuja ter analizirani in interpretirani na podlagi kvalitativne analize. Na podlagi preučevanja literature, raziskovanja ter izvedbe študije primera ugotavljamo, da nasilje nad otroki v družini vpliva na razvoj težav v duševnem zdravju v otroštvu, kot tudi v odraslosti. Osebe, ki so bile v otroštvu izpostavljene nasilju v družini, pa imajo večjo možnost za razvoj težav z anksioznostjo in depresijo v odraslosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, nasilje, otroci, posledice nasilja, anksioznost, depresija, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1170; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

43.
Psihosocialna pomoč vedenjsko težavnim otrokom in njihovim staršem
Nastja Vernik, 2020

Opis: Magistrska naloga se osredotoča predvsem na psihosocialno pomoč, njen namen in pomen. Prav tako v nalogi razmišljamo, kako lahko psihosocialna pomoč pomaga otrokom z vedenjskimi težavami. V raziskavo smo vključili tako vedenjsko težavne otroke kakor starše in tudi šolske delavce (učitelji, šolska psihologinja). Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del zajemajo trije večji sklopi, in sicer prvi sklop je psihosocialna pomoč, drugi sklop so otroci in zadnji, tretji sklop zajema starše. V prvem sklopu je opisana psihosocialna pomoč, kaj zajema, kdo so svetovalci, kaj je svetovanje in svetovalni pogovor, kako se svetuje otroku, ter opisana je tudi kognitivno-vedenjska teorija oziroma svetovanje po kognitivno-vedenjskem pristopu. Drugi sklop opisuje vedenjske težave otrok, in sicer kdaj se začnejo pri otroku pojavljati težave, kako se te težave kažejo, kakšne so lahko vedenjske težave in kako se lahko najlažje in najučinkoviteje spoprimemo z vedenjskimi težavami otrok. V zadnji sklop so zajeti starši. V tem sklopu obravnavamo vzgojne stile oziroma sloge in tudi enakopravnost staršev, postavljanje mej ter spoštovanje med partnerji, kar je izjemnega pomena za nadaljnjo vzgojo otrok. V empiričnem delu teorijo povežemo s praktičnimi primeri, v našem primeru so to polstrukturirani intervjuji z učiteljicami in šolsko psihologinjo. V intervjujih nas je predvsem zanimalo, kako se učiteljice in šolska psihologinja spoprijemajo z vedenjsko težavnimi otroki, kakšne so po njihovem mnenju vedenjske težave otrok in kako obravnavajo otroka z vedenjsko težavnimi vzorci ter kakšno je sodelovanje s starši. Na koncu smo še poizvedovali, ali so zaposleni na šoli seznanjeni z obliko pomoči, imenovano psihosocialne pomoč. V nalogi smo prišli do spoznanj, da je otroku potrebno postaviti meje, saj se mu na ta način ne škoduje. Pri raziskovanju poznavanja pomena psihosocialne pomoči, smo ugotovili, da le ta med zaposlenimi na osnovni šoli še ni ravno razširjena. Kot končni sklep smo podali ugotovitev, da bi psihosocialna pomoč koristila otrokom v šoli, saj bi na ta način lahko sproščali svoj stres, tesnobo, napetost, frustracije, agresijo in vse kar jih pesti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: psihosocialna pomoč, kognitivno-vedenjsko svetovanje, starši, otroci, postavljanje mej, vedenjske težave, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1115; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (868,79 KB)

44.
45.
Izvajanje starševske skrbi
Karin Lukač, 2021

Opis: Zaradi spremembe družbe skozi različna obdobja prihaja tudi do različnih sprememb v samih zakonih in njihovem ažuriranju. Ena izmed takih sprememb je bila tudi na področju našega družinskega prava. Nov Družinski zakonik je spremenil poimenovanje roditeljske pravice v starševsko skrb, ki je po vsebini zelo podobna prejšnjemu poimenovanju. Ker je ne tako dolgo nazaj prišlo do sprejetja novega Družinskega zakonika, sem v svojem magistrskem delu opisala nekaj pomembnih razlik s področja izvajanja starševske skrbi. Želela sem se izogniti enačenju nekaterih zelo podobnih pojmov, zato sem jih podrobneje opisala. Svoje poglavje v mojem magistrskem delu je pripadalo tudi pomembnim načelom, navezujočim se na naš osrednji naslov. Ker je starševska skrb in njeno izvajanje zelo širok pojem, sem velik del svojega magistrskega dela namenila prav njenemu opisu. Pri samem pisanju, se nisem želela izogniti problematiki, ki jo predstavlja izvajanje starševske skrbi pri otrocih s posebnimi potrebami. Pri obravnavi tega poglavja mi je bila v veliko pomoč uporaba različnih zakonov, ki urejajo prav to področje, strokovnih člankov in nekaj druge literature, ki je obravnavala odnos med starši in otroki s posebnimi potrebami, predvsem s socialnega vidika. Ker pa me je zanimala klasična ureditev izvajanja starševske skrbi in izvajanje prav te, pri otrocih s posebnimi potrebami pri sosednji državi Hrvaški, sem se odločila, da predzadnje poglavje namenim tej obravnavi, pri čemer sta mi bila zaradi skope literature v glavno pomoč hrvaški Družinski zakonik in Zakon o socialni skrbi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: starševska skrb, izvajanje starševske skrbi, starševska skrb v Sloveniji, otroci s posebnimi potrebami, starševska skrb na Hrvaškem
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 759; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

46.
Surogatno materinstvo
Martina Sep, 2022

Opis: Hiter razvoj medicine je tudi na področju starševstva prinesel bistvene spremembe. Do nedavnega je veljalo, da sta ženska in moški lahko postala biološka starša le, če sta otroka spočela po naravni poti. Če to ni bilo mogoče, jima je bila dana možnost posvojitve tujega otroka. Danes pa je na voljo surogatno (imenovano tudi nadomestno) materinstvo. Pri surogatnem materinstvu gre za dogovor med surogatno (nadomestno) materjo in bodočimi starši. Surogatna mati z biomedicinsko pomočjo (umetna oploditev) zanosi in otroka po rojstvu prepusti bodočim staršem. Surogatna mati se pri tem odpove kakršnim koli pravicam in obveznostim do otroka. Surogatno materinstvo je po svetu različno sprejeto. Samo najliberalnejše države surogatno materinstvo dovoljujejo. Velika večina držav Evropske unije ta institut v celoti oz. v določenih oblikah prepoveduje, medtem ko je v Združenih državah Amerike surogatno materinstvo precej razširjeno in predstavlja destinacijo reproduktivnega turizma. Če pogledamo na globalni ravni se družinsko pravo vedno bolj prilagaja družbeni realnosti. Na ta način postaja surogatno materinstvo vedno bolj sprejemljivo. Naklonjenost surogatnemu materinstvo lahko zaznamo tudi v Evropi, ki je od nekdaj poznana po tradicionalnem pojmovanju družine in s tem tudi starševstva. V Sloveniji velja prepoved sodelovanja zdravnika pri postopku, ki bi lahko privedel do surogatnega materinstva. Protipravno opravljen postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo z namenom nadomestnega materinstva prestavlja kaznivo dejanje. Po obligacijskem pravu je morebiten sporazum, vezan na surogatno materinstvo, ničen. Problematika surogatnega materinstva pri nas si zagotovo zasluži multidisciplinarno razpravo, vezano na reformo družinskega prava.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: surogatno materinstvo, surogatna mati, otroci, starši, starševske pravice, bodoči starši, problematika surogatnega materinstva
Objavljeno: 22.02.2022; Ogledov: 1114; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (3,91 MB)

47.
Vpliv multimedije na razvoj ritmičnega in melodičnega posluha pri predšolskih otrocih
Ana Glušič, 2021

Opis: V magistrski nalogi obravnavam vpliv multimedije na razvoj ritmičnega in melodičnega posluha pri predšolskih otrocih. Predstavljam kvalitativno raziskavo, v okviru katere so otroci v eksperimentalni in kontrolni skupini enajst dni zapored prepevali izbrano pesem. V eksperimentalni skupini so otroci ob petju pesem spremljali ob avdio-video vsebini, v kontrolni skupini pa so peli brez nje. Prvi in zadnji dan raziskave sem otroke opazovala in izvedla prirejen test glasbenih sposobnosti po E. E. Gordonu. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da so otroci v kontrolni skupini, kjer ob petju niso uporabljali avdio-video vsebine, intonančno bolj točno zapeli izbrano pesem, medtem ko je bila pesem v obeh skupinah ritmično primerljivo dobro izvedena.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: multimedija, e-izobraževanje, predšolski otroci, glasbene sposobnosti, ritmični posluh, melodični posluh
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 851; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

48.
POMEN FIZIOTERAPEVTSKE VADBE NA GIBALNI RAZVOJ IN KOMUNIKACIJSKI NAPREDEK OTROK Z AVTISTIČNIMI MOTNJAMI
Aksana Nestsiarenka, 2022

Opis: Avtizem je kompleksna pervenzivna motnja v razvoju na nevrološko-biološki osnovi, ki se pojavi v zgodnjem otroštvu in traja vse življenje. Namen diplomske naloge je poglobitev v strokovno in znanstveno literaturo s področja avtizma, osvetlitev področja avtističnih motenj, značilnosti otrok z avtizmom ter vpliv fizioterapevtske vadbe na njihov razvoj.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Otroci z avtistično motnjo, avtizem, otroci s posebnimi potrebami, senzorna integracija, proprioceptivne informacije, prilagojen program za otroke, telesna vadba, uspešni komunikacijski pristopi in metode dela.
Objavljeno: 08.04.2022; Ogledov: 865; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (955,40 KB)

49.
Vzgoja in izobraževanje romskih otrok – študija primera
Vida Turk, 2022

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: multikulturnost, romski otroci, vzgoja in izobraževanje učencev Romov
Objavljeno: 24.10.2022; Ogledov: 408; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (869,27 KB)

50.
Zagovornik otrokovih pravic v postopkih centra za socialno delo
Simona Purgar, 2022

Opis: V praksi se kaže, da so otroci zelo ranljiva skupina in so žrtve številnih oblik nasilja. Naloga vsakega starša je, da morajo v vseh dejavnostih in postopkih skrbeti za otrokovo korist, da se otrok lahko razvije v celoti. Potrebno se je zavedati, da otroci niso last staršev, so imetniki pravic in se jih ne sme obravnavati kot subjekte brez čustev. Otroci, ki se znajdejo v postopkih pred državo, doživljajo zelo stresne situacije, saj končni rezultati postopkov lahko zanje pomenijo velike spremembe v nadaljnjem razvoju. Med postopki so starši po navadi fokusirani na svoje težave, tako da so menja in želje otrok, lahko tudi nehote, spregledani. Magistrsko delo je usmerjeno k raziskovanju splošnega poznavanja in uporabe Instituta Zagovorništva otrok v Sloveniji in konkretne uporabe instituta v postopkih na Centru za socialno delo Gorenjska. Strokovni delavci centra lahko v svojih postopkih vključijo zagovornika otrok po lastni presoji, lahko pa ga predlaga Varuh za človekove pravice Republike Slovenije. Magistrsko delo izhaja iz opažanj pri dolgoletnem delu na Centru za socialno delo Gorenjska, na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. V teh postopkih se neposredno ne odloča o otrokovih pravicah, vendar se velikokrat srečamo s primeri, ko se starši odločajo o otrokovih koristih brez upoštevanja otrokovih mnenj, ki bi bila lahko drugačna od odločitev staršev. V raziskovalnem delu magistrskega dela smo poiskali odgovore na postavljena vprašanja, kot so, zakaj v postopkih na Centru za socialno delo Gorenjska strokovni delavci ne izberejo pogosteje možnosti postavitve zagovornika otroku, kaj vpliva na te odločitve in ali je razlog za to preslabo poznavanje Instituta zagovorništva otrok. Poskušali smo ugotoviti, ali bi se število podanih pobud za postavitev zagovornika otroku povečalo, če bi se organiziralo več izobraževanj na to temo in bi strokovni delavci pridobili več strokovnega znanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: center za socialno delo, Institut zagovorništva otrok, nasilje, postopki, otroci
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 541; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh