Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravice otrok pri razvezi zakonske zveze
Nika Mori, 2020

Opis: Diplomsko delo obravnava družinsko pravo ter temeljne pravice otrok, ki se kažejo pri razvezi zakonske zveze. Pomemben mejnik v razvoju pravic otrok je pomenilo sprejetje Konvencije o otrokovih pravicah ter Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic, ki sta otroka postavili kot subjekt pravic in dolžnosti, ter mu dali pravico do mnenja in svobodnega izražanja. Najpomembnejše načelo družinskega in otroškega prava je načelo otrokove koristi, ki je vodilo in cilj v vseh postopkih, ko gre za otroke ter njihove pravice in dolžnosti. Družinski zakonik, kot temeljni vir slovenskega družinskega prava, postavlja vse pristojnosti pri odločanju ob razvezi zakonske zveze na sodišča, medtem ko ima CSD posvetovalno in predlagalno funkcijo. Bistveno vlogo za uresničevanje otrokovih pravic pri razvezi zakonske zveze ima prav tako postopek predhodnega svetovanja in mediacija, s katero se pomaga staršem spoprijeti s spori in preusmeriti njuno pozornost na iskanje sporazuma v dobrobit skupnih otrok. Staršem je vedno omogočeno, da se ob zakonskih sporih sama sporazumeta o varstvu in vzgoji otrok, preživljanju, stikih in ostalih vprašanjih, ki se morajo rešiti ob razvezi zakonske zveze, pri čemer sodišče preverja, da so ob sporazumih primarno varovane koristi otrok. V kolikor starša kljub pomoči CSD ter meditorjev še vedno ne najdeta skupnega jezika, bo odločilo sodišče, kjer pa končno odločitev spremlja še ena pomembna otrokova pravica in sicer pravica do mnenja in svobodnega izražanja. Otrokovo mnenje se v postopkih razveze zakonske zveze mora upoštevati, v kolikor je otrok sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Otroci so v institutu družine ranljiva skupina, zato mora država vedno poskrbeti, da bo na najboljši način zavarovala koristi otrok in bodo ob razvezi zakonske zveze nastale čim manjše posledice na njihovem telesnem in duševnem razvoju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravice otrok, načelo otrokove koristi, Konvencija o otrokovih pravicah, razveza zakonske zveze, uresničevanje otrokovih pravic
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 1721; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (944,02 KB)

2.
Otrokov glas naj bo slišan, ko gre za njegov največji interes
Urša Ravnikar Šurk, 2020

Opis: Otrokovo mnenje je glavna oblika sodelovanja otroka v postopkih, v katerih se odloča o njegovem varstvu, preživljanju, vzgoji, stikih in drugih ključnih zadevah v njegovem življenju. Načelo otrokove koristi je uveljavljeno na mednarodni in nacionalni ravni. Procesna pravica otroka je skozi čas pridobivala na pomembnosti v postopkih, o čemer priča tudi novi Družinski zakonik. Kriteriji, da otrok lahko poda svoje mnenje, so široko opredeljeni: sposoben mora biti razumeti pomen in posledice postopka. Otrokovo mnenje je pomembno v dveh fazah postopka: pri pridobivanju in dokaznem ocenjevanju za upoštevanje pri odločanju. Otrok se pogosto ne zaveda, kako pomembne odločitve bodo sprejete zanj v postopkih, zato je naloga odrasle osebe (npr. zagovornika otroka), da poskrbi, da je otrok primerno informiran in vključen v postopek. Velikokrat se omejitve postavijo glede na starost in sposobnost razumevanja otroka, vendar so pomembni tudi drugi dejavniki, kot so odnos s starši, strah, vzgoja, druge dejavnost, stiki z drugimi in drugo. Pri dokazovanju ugotovitev in sklepov, pridobljenih z logičnim sklepanjem pri primerjavi različnih dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje otrokovega mnenja v postopku, sta uporabljeni deskriptivna in indukativna metoda. S pomočjo sodne prakse in primerjalne metode so raziskane ureditve v drugih državah, ki so znane po svojem razvitem socialnem področju. Namen dela je predstaviti in opredeliti se do kriterijev in omejitev glede otrokovega mnenja. Diplomska naloga skuša odgovoriti, kako in kje opredeliti standard ob upoštevanju otrokove koristi in s tem prispevati k boljšemu, hitrejšemu in učinkovitejšemu odločanju ter boljši zastopanosti otrokovih koristi v družinskem sporu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družinski zakonik, otrokovo mnenje, otrokove koristi, dokazno ocenjevanje
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 1182; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (928,00 KB)

3.
Nova postopkovna pravila v družinskih zadevah
Marko Istenič, 2020

Opis: Družinsko pravo ni doživelo svoje reforme vse od sprejetja temeljnega zakona, ki ureja zakonsko zvezo, razmerja med starši in otroki in med drugimi sorodniki, posvojitev, rejništvo ter varstvo mladoletnih otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, leta 1976. Z uveljavitvijo Družinskega zakonika so ključne novosti na področju opredelitve nekaterih institutov družinskega prava in uvedba nekaterih novosti, pa tudi prenos odločanja o določenih zadevah iz centrov za socialno delo na sodišča. V družinskih zadevah so sodišča odločala v pravdnem in nepravdnem postopku. Z uveljavitvijo Družinskega zakonika pa se v družinskih zadevah uporablja le nepravdni postopek. V luči reforme družinskega prava je prenovo doživel tudi Zakon o nepravdnem postopku. Ureditev v Družinskem zakoniku s prenosom pristojnosti odločanja v družinskih zadevah na sodišča se ne more učinkovito izvajati oziroma se sploh ne more izvajati brez prilagojenih postopkovnih pravil sodnih postopkov, v katerih se rešujejo spori in urejajo razmerja, ki jih materialnopravno ureja Družinski zakonik. Ta je prenesel pristojnosti odločanja na sodišča, ni pa določil vrste procesnih pravil, po katerih naj sodišča odločajo. Z namenom večjega varovanja otrokove največje koristi se vsi postopki v družinskih zadevah vodijo po pravilih nepravdnega postopka, kar pa ni vedno najboljša rešitev. Poleg tega zaradi nespretne spremembe Zakona o nepravdnem postopku prihaja ponekod do nasprotujočih si določb med materialnimi in procesnimi določili.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družinski zakonik, reforma, nepravdni postopek, varstvo otrokove koristi, nova postopkovna pravila
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1295; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (599,70 KB)

4.
Odvzem otroka staršem
Sara Virt, 2021

Opis: Obravnavana tema diplomskega dela je ukrep odvzem otroka staršem. Otroci po ustavi uživajo posebno varstvo in skrb, ki državo obvezujeta, da v primeru ogroženosti otroka z ustreznimi ukrepi zagotovi uresničitev otrokovih pravic. Ukrepi za varstvo koristi otroka so v pristojnosti sodišč, razen ukrepa nujnega odvzema otroka, ki je v pristojnosti centra za socialno delo. Med ukrepe za varstvo koristi otroka, ki sodijo med pristojnosti sodišč, spadajo začasne odredbe in ukrepi trajnejšega značaja. Nujni odvzem otroka je edino nujno dejanje in obenem edino dejanje, ki ga izvede center za socialno delo, izreče pa sodišče. Namen nujnega odvzema otroka je hitra zaščita otroka, kadar je otrok hudo ogrožen in se zaradi varstva otrokovih pravic in koristi ne sme odlašati. Za ukrep odvzem otroka staršem pa zadošča že navadna ogroženost, in sicer, če je otrok ogrožen do te mere, da ga je treba iz družinskega okolja umakniti. Ukrep odvzem otroka staršem spada med hujše ukrepe za varstvo otrokove koristi, saj je z njim otrok izločen iz družine. Gre za ukrep, ki v večji meri posega v starševsko skrb, zato naj sodišče po njem poseže le, če ukrepi milejše narave ne uspejo dovolj zavarovati otrokove koristi
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: otrok, otrokova korist, ukrepi za varstvo otrokove koristi, odvzem otroka staršem, družinski zakonik
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 975; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (511,60 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh