Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 42
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Upoštevanje načel k pacientu usmerjene oskrbe v kliničnem okolju
Anja Hiti, 2024, ni določena

Opis: Izhodišča: Raziskava se osredotoča na preučevanje uresničevanja koncepta k pacientu usmerjene oskrbe v kliničnem okolju, pri čemer se postavlja vprašanje, kako se ta koncept, ki poudarja individualne potrebe in želje pacienta, dejansko implementira v vsakodnevni praksi zdravstvenih izvajalcev. Namen raziskave je zagotoviti celovito analizo trenutnega stanja k pacientu usmerjene oskrbe v kliničnem okolju ter raziskati, v kolikšni meri so načela k pacientu usmerjene oskrbe, ki jih je oblikoval Picker, integrirana v obravnavo pacientov. Cilji raziskave vključujejo preučitev znanstvene in strokovne literature, ki se osredotoča na koncept k pacientu usmerjene oskrbe, ugotavljanje, kako se Pickerjeva načela upoštevajo v praksi, ter identificiranje, katera načela so v kliničnem okolju upoštevana in katera ne. Poleg tega nameravamo raziskati vzroke za morebitno neupoštevanje teh načel, kar bi lahko razkrilo ovire in izzive, s katerimi se zdravstveni izvajalci srečujejo pri izvajanju k pacientu usmerjene oskrbe. S temi raziskovalnimi cilji želimo prispevati k razumevanju in izboljšanju k pacientu usmerjene oskrbe v praksi ter k razvoju strategij za boljšo implementacijo tega pristopa v zdravstvenih ustanovah. Metode: V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo zbiranja podatkov s poglobljenimi intervjuji z dvema zdravnikoma, desetimi diplomiranimi medicinskimi sestrami in tremi zdravstvenimi tehniki, zaposlenimi v terciarni zdravstveni ustanovi na različnih internističnih in kirurških oddelkih ter na urgentnem internističnem oddelku. Intervjuji so potekali v vnaprej dogovorjenem prostoru, ki so ga izbrali zdravstveni strokovnjaki sami. Intervjuje smo z dovoljenjem intervjuvancev snemali in jih nato prepisali ter anonimizirali (I/1 do I/15). Prepisi intervjujev so bili večkrat prebrani, nato so sledili kodiranje, izbor in opredelitev pojmov ter postopek definiranja podteme in teme. Rezultati: Večina intervjuvancev razume k pacientu usmerjeno oskrbo kot pozitiven pristop v zdravstveni obravnavi pacienta, vendar intervjuvanci izpostavljajo ovire, ki jim preprečujejo izvajanje k pacientu usmerjene oskrbe. Kot najpogostejše so izpostavili: pomanjkanje časa, premalo osebja, stres na delovnem mestu, pomanjkanje znanja o k pacientu usmerjeni obravnavi, slabo komunikacijo, izgorelost in utrujenost, kulturo oddelka ali organizacije, nezainteresiranost za spremembe. Razprava: Glede na pridobljene podatke bi bilo treba zdravstvenim strokovnjakom zagotoviti dodatno izobraževanje, s katerim bi jih opolnomočili za izvajanje k pacientu usmerjene oskrbe. Raziskava tudi poudarja pomen komunikacije in sodelovanja zdravstvenih delavcev v oskrbi, zlasti pri starejših osebah, kjer sta zaupanje in spoštovanje ključnega pomena. Komunikacija, ki temelji na zaupanju, vpliva na izboljšanje splošnega počutja pacientov, hitrost okrevanja, upoštevanje zdravstvenih navodil ter boljšo kakovost življenja.
Ključne besede: pacient, k pacientu usmerjena oskrba, celostna obravnava, načela, klinično okolje
Objavljeno v ReVIS: 14.01.2025; Ogledov: 147; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

2.
CELOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA S SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 2
Lina Meglič, 2024, ni določena

Opis: Izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 je ena izmed kroničnih bolezni, ki je nenalezljiva in se lahko razvija tudi več let. Pri tem gre za stanje, pri katerem telo ne more uravnavati količine sladkorja v krvi. Večina ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 ima prekomerno telesno težo in velik obseg trebuha, a vseeno ti znaki niso tudi pogoj za sladkorno bolezen tipa 2. Diagnozo postavimo s pomočjo pregleda pacientovih izvidov in ugotavljanjem njegovega zdravstvenega stanja. Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 lahko poteka nefarmakološko s spremembo življenjskega sloga ali farmakološko z uporabo predpisane terapije. Ključno vlogo pri zdravljenju sladkorne bolezni ima diplomirana medicinska sestra, ki ima vlogo edukatorke, ki svoje znanje predaja naprej. Celostna oz. holistična obravnava predstavlja celovit model oskrbe. Celostna obravnava je opisana kot vedenje, ki človeka prepozna kot celoto in priznava soodvisnost med njegovimi biološkimi, socialnimi, psihološkimi in duhovnimi vidiki. Namen raziskave je analizirati celostno obravnavo pacienta s sladkorno boleznijo tipa 2. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem načinu raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili zbrani s tehniko intervjuvanja. Sekundarni podatki so bili pridobljeni s pomočjo pregleda domače in tuje strokovne literature ter spletnih baz. Rezultati: Intervjuvancem psihična ali fizična podpora družine sploh na področju urejenosti prehrane, prehranjevanja in priprave hrane veliko pomeni. Intervjuvanci redko zaznavajo stres v kombinaciji s sladkorno boleznijo tipa 2. Izobraževanj s področja svoje bolezni se ne udeležujejo prav pogosto. Drugače pa so intervjuvanci s svojimi zdravstvenimi obravnavami zadovoljni. Intervjuvanci zaznavajo kar nekaj akutnih in kroničnih zapletov v življenju s sladkorno boleznijo tipa 2. Pri zaznavanju težjih področij, ki vplivajo na sposobnost obvladovanja sladkorne bolezni pri intervjuvancih, so težave pri rednem merjenju vrednosti sladkorja v krvi, slaba dostopnost do zdravstvenih storitev, pomanjkanje motivacije za upoštevanje diete, pomanjkanje volje za kuhanje itd. Razprava: Ugotovljeno je bilo, da intervjuvanci kot dejavnike okolja, ki vplivajo na urejenost njihove bolezni, najpogosteje omenjajo podporo družine, svojcev ali prijateljev na področju prehrane, upoštevanja diete, prisotnosti telesne aktivnosti ali dostopnosti do zdravstvenih storitev. Stresni dogodki in stres vplivajo na razvoj in poslabšanje sladkorne bolezni, vendar bi bilo treba na tem področju opraviti še dodatne raziskave. Izobraževanja, ki so namenjena pacientom za njihovo krepitev samostojnosti in samozavesti pri življenju z boleznijo, imajo velik pomen. Ugotovljeno je bilo, da se intervjuvanci redko udeležujejo takšnih vrst izobraževanj. Drugače pa so pacienti s svojimi obravnavami zadovoljni. Pri soočanju z akutnimi in kroničnimi zapleti so intervjuvanci kar se da uspešni, a se pogosto srečujejo z različnimi zapleti. Paciente poučujemo o nastanku zapletov z namenom pravilnega ukrepanja ob srečanju z njimi. Področja in izzivi, ki pacientom povzročajo največ težav in preglavic, so področja prehrane, telesne aktivnosti in krepljenja zdravja, obvladovanje bolezni v kombinaciji s službo, pravilno jemanje terapije in redno merjenje vrednosti sladkorja v krvi.
Ključne besede: Sladkorna bolezen tipa 2, celostna obravnava, pacient, diplomirana medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 275; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

3.
PSIHIČNA IN FIZIČNA PRIPRAVA PACIENTA S SRČNIM POPUŠČANJEM NA OPERATIVNI POSEG
Kristina Makovec, 2024, ni določena

Opis: Izhodišča: Srčno popuščanje je resno stanje, pri katerem količina krvi, ki jo srce prečrpa na minuto, ne zadošča za zadovoljitev normalnih telesnih potreb po kisiku in hranilih. Cilj perioperativne medicine je zagotoviti najboljšo možno pred-, intra- in pooperativno oskrbo, da bi zadovoljili potrebe pacientov, ki so podvrženi velikemu kirurškemu posegu. Namen raziskave je preučiti znanje zdravstvenih delavcev o srčnem popuščanju, psihični ter fizični pripravi pacienta na operacijo. Metoda: Za izvedbo raziskave je bila uporabljena kvantitativna metoda dela. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Raziskava je potekala novembra 2023. V raziskavo so bili vključene medicinske sestre Splošne bolnišnice Novo mesto. V raziskavi je sodelovalo 100 anketirancev. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo Microsoft Excel. Rezultati: Raziskava je pokazala, da so medicinske sestre dobro seznanjene z diagnozo in s potekom srčnega popuščanja. Zavedajo se, da je delo medicinske seste pri pripravi pacienta na operativni poseg zelo pomembna. Pomembna je tako fizična kot psihična priprava pacienta na operativni poseg, saj je od dobre priprave odvisen tudi izid operativnega posega. Razprava: Iz raziskave je razvidno, da ima medicinska sestra pomembno vlogo v predoperativni obravnavi pacienta, saj s pacientom preživi veliko časa, vse dokler ta ne zapusti bolnišnice v domačo ali drugo oskrbo. Pri pacientu lahko najhitreje odkrije znake anksioznosti in straha pred operacijo, ki ga lahko s pravilnimi tehnikami uspešno zmanjšata. Prav tako je medicinska sestra pomemben člen fizične priprave pacienta na operacijo.
Ključne besede: Srčno popuščanje, pacient, operativni poseg, fizična priprava, psihična priprava.
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2024; Ogledov: 171; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

4.
Uporaba teorije Calliste Roy pri obravnavi pacienta po poškodbi obraznih kosti
Sebastian Petković, 2024, ni določena

Opis: Teoretična izhodišča: Maksilofacialno področje zdravstva se osredotoča na anatomijo zgornje čeljusti in obraznih kosti ter njihovo vlogo pri žvečenju, govoru in izražanju čustev, ki se kažejo skozi več pomembnih funkcij posameznika, npr. skozi mimiko obraza. Natančneje se maksilofacialno področje ukvarja z motnjami in poškodbami, ki prizadenejo glavo, obraz, vrat in usta, vključno s prirojenimi napakami, boleznimi in travmatičnimi poškodbami. Poškodbe obraznega predela so lahko posledica prometnih nesreč, športnih padcev in pretepov, simptomi pa vključujejo močno bolečino, otekline in težave pri žvečenju in govorjenju, ki sta temeljni funkciji tega dela glave. Namen naše raziskave je opredeliti uporabnost teorije Calliste Roy pri obravnavi pacienta po poškodbi obraznih kosti. Metodologija: Podatke smo pridobili s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature. Za namen raziskave smo uporabili domačo in tujo znanstveno literaturo, ki proučuje teoretični model Calliste Roy, uporabnost modela v praksi in povezanost modela s področjem maksilofacialnih poškodb oziroma poškodb obraznih kosti. Zadetke literature smo iskali v brezpačno dostopnih bibilografskih bazah (Google Učenjak, PubMed, COBISS, DKUM in Cochrane), uporabili pa smo izključitvene kriterije: leto objave članka (objava med 2008 in 2023), jezik (angleščina, slovenščina) in prosta dostopnost članka v celotnem obsegu ter ključne besede (v slovenskem jeziku: pacient, zdravstvena nega, Callista Roy, poškodba obraznih kosti; v angleškem jeziku: patient, nursing, Callista Roy, facial bones trauma). Pri iskanju smo ključne besede v iskalnik posamezne bibliografske baze vpisali v istem vrstnem redu tako v slovenščini kot v angleščini, uporabili pa smo “Boolov operator”. Rezultati: Zdravljenje maksilofacialnega področja zahteva multidisciplinarni pristop, v katerem med drugim sodelujejo oralni kirurgi in zobozdravniki, temeljna pa sta osredotočenost na povrnitev funkcije in estetske korekcije. Medicinske sestre so tu pomembne predvsem v predoperativni in postoperativni oskrbi ter pri obvladovanju bolečine in čustveni podpori, ki jo nudijo pacientom in njihovim družinam. Razprava: Teorija Calliste Roy se osredotoča na prilagajanje in obvladovanje stresorjev, saj je to zelo pomemben dejavnik za delo medicinskih sester. C. Roy definira zdravje kot daljico, ki jo oblikujejo posameznikove sposobnosti prilagajanja ter poudarja fizične in psihosocialne potrebe pacientov. Uporaba teorije C. Roy omogoča celovito obravnavo in spodbujanje pacientove aktivne vloge v rehabilitaciji, kar pripomore k izboljšanju kakovosti življenja po poškodbi.
Ključne besede: pacient, zdravstvena nega, Callista Roy, poškodba obraznih kosti
Objavljeno v ReVIS: 08.12.2024; Ogledov: 198; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

5.
Vpliv socialne problematike na zdravstveno pismenost pacientov
Tanja Udovč, 2024, ni določena

Opis: POVZETEK Izhodišča: Socialna problematika in zdravstvena pismenost sta pomembno medsebojno povezani temi, ki vplivata na zdravje in dobrobit posameznikov ter družbe kot celote. Zdravstvena pismenost je pomemben dejavnik zdravja in dobrega počutja v celotnem življenjskem obdobju. Za izboljšanje zdravstvene pismenosti je treba obravnavati neenakosti v zdravju s proučevanjem različnih sociodemografskih dejavnikov v celotnem prebivalstvu. Zdravstvena pismenost je ključna za izboljšanje zdravja prebivalstva, zmanjšanje neenakosti v zdravju in povečanje učinkovitosti zdravstvenega sistema. Sposobnost razumevanja zdravstvenih informacij omogoča posameznikom boljše upravljanje lastnega zdravja, večjo verjetnost upoštevanja preventivnih ukrepov in boljše spoštovanje zdravstvenih priporočil. Namen raziskave je bil proučiti stanje zdravstvene pismenosti v občini Radeče ter vpliv socialne problematike na zdravstveno pismenost. Metode: Uporabili smo opisno metodo dela s kvantitativnim raziskovalnim pristopom. Podatki so bili zbrani s pomočjo tehnike anketiranja. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani podatki iz primarnih in sekundarnih virov. Za pridobivanje sekundarnih podatkov pa smo s pomočjo pregleda domače in tuje znanstvene in strokovne literature uporabili spletne vire ter podatkovne baze COBISS, PUBMED in CINAHL. Pridobljeni podatki so bili analizirani s pomočjo programa SPSS, uporabljeni pa so bili frekvenčna statistika, opisna statistika in HI- kvadrat test za preverjanje hipotez. V raziskavi so sodelovali 504 občani Radeč. Rezultati: Ugotovili smo, da so prebivalci občine Radeče dobro zdravstveno pismeni. Najmanj težav zaznavajo na področju zdravstvenega varstva in skoraj vsak četrti anketiranec se sooča s problematično ali nezadostno zdravstveno pismenostjo. Področje z najnižjo oceno je bilo preprečevanje bolezni. Pri starosti in spolu smo ugotovili, da ni bilo statistično značilnih razlik med posameznimi skupinami. Ugotovili smo tudi, da so bile nižje ravni zdravstvene pismenosti povezane z izobrazbo, dohodkom, zdravstvenim stanjem in osamljenostjo. Naše ugotovitve kažejo, da imajo osebe, ki niso osamljene, ustreznejšo stopnjo zdravstvene pismenosti. Izsledki raziskave so predložili izhodiščne podatke o zdravstveni pismenosti in dokaze, ki kažejo na morebitna področja posredovanja. Razprava: Pomembno je, da priznamo zdravstveno pismenost kot osebno in družbeno dobrino, ki jo lahko izboljšamo s strategijami, financiranjem in praktičnimi ukrepi. Zagotoviti moramo razumljive informacije, dostopne vsem bolnikom, ne glede na stopnjo njihove pismenosti in izobrazbe ter socialno-ekonomski status. Za zbiranje natančnih, pomembnih informacij je pomembno okolje, v katerem jih posamezniki zbirajo. Dobro sodelovanje med zdravstveno službo, mediji in skupnostjo lahko olajša zbiranje pomembnih informacij za zdravje.
Ključne besede: socialna problematika, zdravstvena pismenost, pacient, zdravje
Objavljeno v ReVIS: 23.11.2024; Ogledov: 260; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

6.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z BIPOLARNO MOTNJO - DEPRESIVNA EPIZODA
Andraž Cukor, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega pri pacientih z bipolarno motnjo v depresivni epizodi zahteva celosten pristop, ki zajema fizično in psihično oskrbo. Medicinska sestra pacientu nudi podporo pri vsakodnevnih aktivnostih, saj se zaradi depresije lahko pojavi pomanjkanje energije in volje. Pomembno je spremljati pacientovo počutje in simptome ter opazovati morebitna tveganja za samomorilne misli. Prav tako se medicinska sestra osredotoča na vzpostavljanje rednih vzorcev spanja in prehranjevanja, saj so ti pogosto porušeni. Vloga zdravstvenih delavcev vključuje tudi edukacijo pacienta in njegovih bližnjih o bolezni, podporo pri zdravljenju z zdravili ter krepitev zaupanja in sodelovanja pri zdravljenju. Namen raziskave je proučiti vlogo zdravstvene nege pacienta z bipolarno motnjo – depresivno epizodo. Cilji raziskave so opisati značilnosti bipolarne motnje – depresivne epizode glede na potek bolezni, predstaviti zdravljenje te motnje in učinek medikamentozne terapije, predstaviti značilnosti posamezne temeljne življenjske aktivnosti pri pacientu z bipolarno motnjo – depresivno epizodo ter ugotoviti pomen in vlogo zdravstvene nege pri pacientu s to motnjo. Metode: V raziskavi sta uporabljena kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Na podlagi vnaprej pripravljene predloge z vprašanji smo izvedli polstrukturiran intervju, pri tem pa upoštevali vsa etična načela raziskovanja. V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester/zdravstvenikov, ki se pri svojem delu srečujejo s pacienti z bipolarno motnjo – depresivno epizodo. Pridobljene podatke smo kvalitativno analizirali, odgovore razvrstili v tabele, zapisali kode ter jih interpretirali v razpravi in zaključku. Rezultati: Raziskava je pokazala, da medicinske sestre najpogosteje opisujejo depresivno epizodo bipolarne motnje kot obdobje globoke žalosti, izgube zanimanja za dejavnosti, utrujenosti in občutka brezupa. Zdravljenje običajno vključuje kombinacijo stabilizatorjev razpoloženja, antidepresivov in psihoterapije, ob tem pa so pomembne nefarmakološke oblike podpore, kot so terapevtske dejavnosti in svetovanje. Pri temeljnih življenjskih aktivnostih so značilne težave s spanjem, hranjenjem, osebno nego in ohranjanjem socialnih stikov. Zdravstvena nega ima pri obravnavi teh pacientov pomembno vlogo, saj medicinske sestre spremljajo simptome, podpirajo pacienta pri vsakodnevnih dejavnostih, prepoznavajo poslabšanja stanja in nudijo čustveno podporo. Razprava: Vloga medicinskih sester je zelo pomembna pri obravnavi pacientov z bipolarno motnjo v depresivni epizodi. Zdravljenje mora biti celostno ter mora vsebovati farmakološke in nefarmakološke pristope, pri čemer je pomembno zgodnje prepoznavanje simptomov, kot so utrujenost, motnje spanja in občutek brezupa. Medicinske sestre igrajo osrednjo vlogo pri spremljanju stanja pacienta in prilagajanju nege glede na posameznikove potrebe, saj so pogosto prve, ki zaznajo poslabšanja. Prav tako je bistvena vloga podpore s strani svojcev in zdravstvenih delavcev, saj so pacienti v depresivni epizodi nagnjeni k osamljenosti in težavam pri vsakodnevnih dejavnostih. Individualiziran pristop k zdravstveni negi, ki vključuje tako pacienta kot njegove svojce, je pomemben za uspešno obvladovanje bolezni. Sodelovanje različnih strok in stalno izobraževanje zdravstvenega osebja ostajata osnovna dejavnika za izboljšanje kakovosti življenja teh pacientov.
Ključne besede: zdravstvena nega, pacient, bipolarna motnja, depresivna epizoda, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 14.11.2024; Ogledov: 311; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1011,79 KB)

7.
VKLJUČENOST PACIENTA Z OSTEOPOROZO V CELOSTNO OBRAVNAVO
Jan Golob, 2024, diplomsko delo

Opis: Osteoporoza je metabolna kostna bolezen, ki se odraza v zmanjsanju kostne jakosti in mase, kar povecuje tveganje za zlome. Samo na Slovenskem na letni ravni zabelezimo skoraj 17.000 osteoporoznih zlomov. Problem osteoporoze je, da se prvi znaki te obicajno pojavijo sele ob zlomu kosti, kar otezuje zgodnjo diagnozo - bolezen zato imenujemo tudi tiha bolezen. Namen raziskave je bil raziskati vkljucenost pacienta z osteoporozo v celostno obravnavo, cilji pa so bili, da ugotovimo, v koliksni meri pacienti z osteoporozo vedo, kaj vkljucuje celostna obravnava pacienta z osteoporozo, in kako je pacient z osteoporozo obravnavan po postavitvi diagnoze. Hkrati pa smo zeleli v ciljih raziskati, v koliksni meri je pacient z osteoporozo delezen celostne obravnave, in ugotoviti pomanjkljivosti pri obravnavi pacienta z osteoporozo.
Ključne besede: Pacient, osteoporoza, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 297; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

8.
PERIOPERATIVNA OBRAVNAVA PACIENTA Z ZDRSOM MEDVRETENČNE PLOŠČICE
Marjeta Vrhovec, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Hrbtenica je sestavljena iz številnih med seboj povezanih delov, ki se po celotni dolžini združujejo, s čimer daje telesu oporo. Med vsemi deli se nahajajo medvretenčne ploščice, ki imajo funkcijo blažilcev med posameznimi kostmi. Diske obdaja močno vezivno tkivo, imenovano hrustančevina. Zdrs medvretenčne ploščice lahko prištevamo k degenerativnim spremembam hrbtenice. Medvretenčna ploščica se pri zdrsu stanjša, prostor med vretencema se zoži, vezi pa postanejo ohlapnejše. Tako postane hrbtenica v tem predelu nestabilna. V veliko primerih pride do operativnega zdravljenja zdrsa medvretenčne ploščice in perioperativne obravnave pacienta. Namen raziskave je preučiti perioperativno obravnavo pacienta z zdrsom medvretenčne ploščice. Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda domače in tuje strokovne literature ter mednarodnih podatkovnih baz Cobiss, Google Scholar, PubMed ter SpringerLink smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah raziskovanja smo upoštevali etična načela raziskovanja. Vse podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev razvrstili v tabele, podatke pa v kode. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest oseb izven zdravstvenih ustanov, ki so imele opravljen operativni poseg na medvretenčni ploščici. Ugotovili smo, da ima večina intervjuvancev enake težave in izkušnje ter da so večinoma seznanjeni s perioperativno obravnavo. Razprava: Intervjuvanci so podali ustrezne odgovore. Večina je podala enake odgovore oziroma delila podobne izkušnje. Vsi so imeli podobne znake zdrsa medvretenčne ploščice, medicinsko osebje pa jih je podučilo o poteku in okrevanju po operaciji. Nekaterim sta bolezen in operativni poseg spremenila življenje na bolje, nekateri pa še vedno čutijo bolečine v hrbtenici.
Ključne besede: hrbtenica, bolečina, pacient, perioperativa, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 293; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

9.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI TRANSPLANTACIJI LEDVICE
Sara Gajšek, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Vloga medicinske sestre pri transplantaciji ledvice je ključna za uspešno okrevanje pacienta. Med njene naloge spada zdravstvena nega, izobraževanje pacienta in njegovih svojcev o pravilnem jemanju zdravil ter prepoznavanje znakov zapletov in pomembnosti zdravega življenjskega sloga. Sodeluje z interdisciplinarnim zdravstvenim timom ter nudi psihosocialno podporo pacientu in svojcem. Celostni pristop medicinske sestre zagotavlja optimalno nego in dolgoročno uspešnost transplantacije. Namen raziskave je opredeliti vlogo medicinske sestre pri transplantaciji ledvice. Cilji raziskave so raziskati vlogo medicinske sestre pri pripravi pacienta na transplantacijo ledvice, raziskati zdravstvenovzgojne vsebine, ki jih medicinska sestra predstavi pacientu pri transplantaciji ledvice, in raziskati vlogo medicinske sestre pri pacientu po transplantaciji ledvice. Metode: V raziskavi je uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Na podlagi vnaprej pripravljene predloge z vprašanji smo izvedli polstrukturiran intervju, pri tem pa upoštevali vsa etična načela raziskovanja. V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester, ki se pri svojem delu srečujejo s pacienti z odpovedjo ledvic, ki čakajo na transplantacijo ledvice ali pa so transplantacijo že imeli. Pridobljene podatke smo kvalitativno analizirali, odgovore razvrstili v tabele, zapisali kode ter jih interpretirali v razpravi in zaključku. Rezultati: Rezultati so pokazali, da ima medicinska sestra pomembno vlogo pri pripravi bolnika na transplantacijo ledvice. Pacienta je treba pripraviti fizično in psihično, vendar vsaka intervjuvanka uporabi drugačen pristop. Večina intervjuvank pacienta pripravi individualno. Nekatere vključijo v proces svojce, druge pa za dovoljenje prosijo pacienta. Del priprave je tudi zdravstvenovzgojno izobraževanje, ki ga izvede diplomirana medicinska sestra. Vse intervjuvanke svoje paciente poučijo o imunosupresivnih zdravilih, ki so nekaj novega v življenju pacientov in jih bodo morali jemati vse do svoje smrti. Za boljše rezultate je pomembna komunikacija med pacientom in diplomirano medicinsko sestro. Po transplantaciji ledvice medicinska sestra spremlja pacientovo stanje, ki se ob zapletih lahko hitro poslabša. Diplomirana medicinska sestra ima dovolj veščin in znanja za ukrepanje ob takšnih dogodkih. Razprava: Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri transplantaciji ledvice, saj je vključena v vse faze tega zahtevnega procesa: od priprave pacienta in izobraževanja do intenzivne pooperativne zdravstvene nege in dolgotrajne podpore. Njena vloga vpliva tudi na kakovost življenja pacienta po transplantaciji. Bolje kot pripravi pacienta na transplantacijo in okrevanje, manj bo imel težav. Ta proces je za pacienta naporen in potrebuje veliko podpore od medicinske sestre in svojcev. Medicinska sestra je pacientu na voljo tudi za pogovor in vprašanja. Njeno delo mora biti empatično, profesionalno in natančno.
Ključne besede: medicinska sestra, ledvica, transplantacija, pacient.
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2024; Ogledov: 347; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (515,71 KB)

10.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO POŠKODBI GLAVE
Laura Fink, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Poškodbe glave so svetovni javnozdravstveni problem in predstavljajo enega glavnih vzrokov trajne invalidnosti in umrljivosti. Preventivni ukrepi, kot so zakonodaja o varnostnih pasovih v avtomobilih, vožnji pod vplivom alkohola ter varnosti pri delu, so prispevali k zmanjšanju števila primerov. Izvajalci zdravstvene nege imajo pomembno vlogo pri obravnavi pacientov s poškodbo glave, od začetne oskrbe do odpusta po končani rehabilitaciji. Namen raziskave je preučiti zdravstveno nego pacienta po poškodbi glave. Metoda: V raziskavo smo vključili šest izvajalcev zdravstvene nege, ki imajo najmanj 1 leto delovnih izkušenj s pacienti po poškodbi glave. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda znanstvene in strokovne literature ter podatkovnih baz Cobiss, PubMed in Google Učenjak smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev uredili v tabele, podatke pa razvrstili po posameznih kodah in jih interpretirali. Rezultati: Intervjuvani izvajalci zdravstvene nege se na svojem delovnem mestu srečujejo z različnimi poškodbami glave. Poznajo potencialne zaplete po poškodbi, pravilno ocenjujejo zavest in znajo opredeliti znake povišanega intrakranialnega tlaka. Prav tako so seznanjeni s posledicami, ki jih pusti poškodba glave pri pacientu. Razprava: Intervjuvanci imajo primerno znanje za oskrbo pacientov po poškodbi glave in pravilno ocenjujejo zavest pri poškodovancu. Kljub temu smo zaznali pri njihovem znanju nekaj pomanjkljivosti, zato menimo, da bi ga bilo treba obnavljati in širiti, kar bi prispevalo k še kakovostnejši zdravstveni negi.
Ključne besede: poškodba glave, GCS, intrakranialni tlak, pacient, izvajalec zdravstvene nege
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 384; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh