1. |
2. |
3. |
4. Vstop, članstvo in izstop iz Evropske unijeLana Šimon, 2015 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropska unija, vstop, članstvo in izstop, ustanovitvene pogodbe, Pogodba o EU, Pogodba o delovanju EU, Lizbonska pogodba, Evropski svet, Evropski parlament, Evropska komisija, Svet EU, Sodišče EU, Računsko sodišče
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 2530; Prenosov: 114
 Celotno besedilo (967,90 KB) |
5. Institucije Evropske unijeNina Zupančič, 2014 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropska unija, institucije, Evropski parlament, Evropski svet, Svet Evropske unije, Evropska komisija, Sodišče Evropske unije, Evropska centralna banka, Evropsko računsko sodišče
Objavljeno: 15.12.2017; Ogledov: 3391; Prenosov: 236
Celotno besedilo (568,72 KB) |
6. Evropski parlament po Lizbonski pogodbiMaruša Ceket, 2012 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropska unija, Evropska skupnost, ustanovitvene pogodbe, Pogodba o Evropski uniji, Amsterdamska pogodba, Pogodba iz Nice, Pogodba o ustavi za Evropo, Lizbonska pogodba, Evropski parlament, proračun Evropskega sodišča, poslanci, politične skupine
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 2043; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,75 MB) |
7. |
8. Politična prisotnost žensk v slovenskem parlamentu od osamosvojitve do danesMilena Bartelj, 2011 Opis: Med ţenskami in moškimi obstajajo razlike, tako v fizičnem in osebnostnem profilu, kot tudi
v načinu razmišljanja, delovanja, vodenja, komuniciranja, čutenja.
Sredi leta 2009 je v Sloveniji ţivelo 2.042.335 prebivalcev, med njimi 1.030.568 ţensk in
1.011.767 moških. Čeprav se v Sloveniji letno rodi manj deklic kot dečkov, je ţensk v
skupnem številu prebivalstva več kot moških, kajti ţivljenjska doba ţensk je danes zaradi
genetskih, socioloških, zdravstvenih in drugih razlogov povprečno skoraj devet let daljša kot
ţivljenjska doba moških (Statistični urad RS, 2010).
Glede na gostoto prebivalstva v drţavi so ţenske neustrezno zastopane na vseh ravneh
političnega odločanja; tako v voljenih kot v imenovanih političnih telesih, na drţavni in na
lokalni ravni. Odsotnost ţensk v politiki je resen problem, ki ga je potrebno rešiti, drţave pa
ga poskušajo reševati tako na mednarodnem kot na drţavnem in lokalnem nivoju.
Slovenija je v evropskem in svetovnem merilu drţava z nizkim deleţem ţensk v politiki. Z
namenom zagotavljanja bolj uravnoteţene zastopanosti ţensk v politiki je bil leta 2006
spremenjen Zakon o lokalnih volitvah, katerega namen je postopno uvajanje 40 % kvot za
manj zastopani spol. Za večjo prisotnost in angaţiranost ţensk v politiki je bistvenega
pomena, da so zagotovljeni mehanizmi, od zakonodaje do posebnih ukrepov znotraj političnih
strank, ki ţenskam omogočajo laţji vstop in udeleţbo v politiki. Poleg tega je izrednega
pomena politična kultura znotraj strank ter v političnih telesih na lokalni, drţavni in
nacionalni ravni. Velik pomen imajo tudi mediji, kultura v drţavi, tradicija, delitev moško −
ţenskih vlog, ekonomska neodvisnost, izobraţenost.
Pri procesih odločanja v RS je prisotnost ţensk zelo pomembna, saj ima Drţavni zbor RS
reprezentativno vlogo in zastopa interese vseh drţavljank in drţavljanov. Odsotnost ţensk
pomeni, da polovica prebivalstva nima moţnosti izraţati svojih mnenj, stališč, izkušenj ter s
tem tudi ne moţnosti vpliva na politične predloge, pobude, spremembe in odločitve.
V dvajsetih letih, od osamosvojitve do danes (2011), je zastopanost ţensk v slovenskem
parlamentu nizka in se giblje med 7 in 13 %.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ženske študije, parlament, ženske kvote, politične stranke, volilni sistem, enaka volilna pravica
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 605; Prenosov: 31
Celotno besedilo (869,92 KB) |
9. Slovenski model imenovanja in razreševanja ministrovMateja Sklepić, 2020 Opis: Minister je visok državni politik, zaradi njegove dvojne vloge pa se ga pogosto vidi kot nek vezni člen med upravo in politiko. Dvojna vloga ministra izhaja iz dejstva, da je na eni strani član vlade, na drugi strani pa kot član državne uprave predstavlja ministrstvo in vodi posamezni resor. V okviru svojega ministrstva opravlja upravne naloge na enem ali več upravnih področjih, njegove naloge pa lahko podrobneje določi vlada z uredbo. V vladi je trenutno 14 ministrov z resorjem ter 2 ministra brez resorja. Posamezni minister lahko od svoje funkcije kadarkoli odstopi. Imenovanje in razrešitev ministra sta urejena v ustavi kot najvišjem pravnem aktu Republike Slovenije ter v Zakonu o vladi. Položaj ministrov je odvisen od modela organizacije državne oblasti. Slovenija ima v skladu z ustavno ureditvijo od leta 1991 parlamentarni sistem, ki se zgleduje po nemški ureditvi. Slovenija je torej kot parlamentarna republika država, v kateri ima oblast ljudstvo. Oblast v državi izvršujejo državljani in državljanke neposredno in z volitvami, in sicer po načelu delitve oblasti. Za Slovenijo je značilen močan položaj izvršilne veje oblasti, torej vlade in predsednika vlade, ter izredno šibek položaj predsednika republike. Vlada ima namreč v državi največjo moč, šef države pa je v okviru svojih pristojnosti dokaj šibek. Poleg izvršilne veje oblasti pa se oblast v Sloveniji deli še na zakonodajno in sodno vejo. Te veje oblasti so zaradi medsebojnega nadzora med seboj ločene. Ta delitev temelji na teoriji o delitvi oblasti, ki jo je najglasneje artikuliral Montesquieu. Gre za idejo, da oblast v družbeni skupnosti ne sme biti osredotočena v rokah enega oziroma ožje skupine, saj bi tako lahko prišlo do zlorabe oblasti. Temu mehanizmu nadzora s tujko pravimo »checks and balances«, torej zavore in ravnovesja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: minister, imenovanje, razrešitev, funkcionar, ministrstvo, vlada, parlament, državni zbor, državni svet, delitev oblasti, organizacija oblasti, izvršilna funkcija, zakonodajna funkcija
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 380; Prenosov: 0 |
