Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zakonodajne pristojnosti predsednika Republike Slovenije : magistrsko delo
Edita Beganović, 2024, magistrsko delo

Opis: Predsednik republike je v Sloveniji formalno šef države, kar bi za nepoučenega zlahka pomenilo, da odloča o vsem ali vsaj o večini zadev, pomembnih za državo. Toda v Sloveniji velja načelo delitve oblasti, kar pomeni, da se oblast deli na tri veje: zakonodajno, sodno in izvršilno. Vse tri se izvajajo neodvisno druga od druge, a se med seboj bolj ali manj učinkovito omejujejo in nadzorujejo s pomočjo mehanizmov zavor in ravnovesij. Zakonodajna pristojnost je v Sloveniji rezervirana predvsem za državni zbor, ki ga sestavljajo poslanci, izvoljeni neposredno s strani državljanov. Načelo delitve oblasti pa ni strogo ločeno. Tako ima predsednik republike poleg svojih klasičnih pristojnosti, kot sta predstavljanje države in vrhovno poveljstvo nad oboroženimi silami, pristojnosti tako na izvršilnem področju kot na zakonodajnem področju. V okviru zakonodajnih pristojnosti lahko izreče mnenje o posameznem zakonskem vprašanju, razglaša zakone, razpiše volitve v državni zbor, ga skliče ali razpusti, državnemu zboru v izvolitev predlaga sodnike ustavnega sodišča, pet članov sodnega sveta, varuha človekovih pravic, v imenovanje pa jim predlaga guvernerja, viceguvernerje, člane računskega sodišča in pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja. Magistrska naloga poleg zakonodajnih pristojnosti predsednika Republike Slovenije analizira tudi zakonodajne pristojnosti predsednikov Italije, Nemčije, Ukrajine, Egipta, Južne Afrike, Turčije, Kitajske in Brazilije.
Ključne besede: predsednik republike, zakonodajna pristojnost, zakonodaja, ustava, parlament
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2025; Ogledov: 461; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

2.
Institucionalni vidik evropskega zelenega dogovora : magistrsko delo
Katarina Lisec, 2023, magistrsko delo

Opis: Od sprejetja prvega Akcijskega programa za okolje iz leta 1973 do sprejetja evropskega zelenega dogovora leta 2019 je minilo 42 let, v katerih so se prizadevanja Evropske unije na področju okolja spremenila iz obrobnih v vodilni politični in gospodarski program Evropske unije za spopadanje z okoljskimi in podnebnimi izzivi. Zaradi večplastnosti, medsebojne povezanosti in kompleksnosti predlaganih ukrepov je predstavitev naletela na različne odzive, od vprašanj zakonitosti dogovora do vprašanj institucionalnih pristojnosti Evropske unije za izvedbo dogovora in od vprašanj dosegljivosti zastavljenih ciljev do vprašanj posledic predlaganih ukrepov za deležnike, zlasti države članice in njene prebivalce. Namen magistrskega dela je prikazati celostni pogled na evropski zeleni dogovor in na njegovi podlagi kritično oceniti interakcije med ključnimi deležniki, tj. Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropskim svetom pri sprejemanju, uresničevanju in izvajanju evropskega zelenega dogovora, prav tako pa opozoriti na vlogo in pomen držav članic v teh interakcijah. V magistrskem delu preučimo evropski zeleni dogovor in predstavimo ključna področja urejanja, zaveze in cilje, ki bodo vplivali na omenjene interakcije. Ugotovili smo, da vzpostavljeni sistem kontrol in ravnovesij med institucijami Evropske unije deluje, da uresničevanje evropskega zelenega dogovora poteka v skladu s pričakovano časovnico, da pa se v okviru izvajanja bodočih ukrepov nakazuje povečan interes držav članic za dosego lastnih ciljev in ambicij na področjih posebnega pomena zanje, kar bo po eni strani preizkusilo obstoječe mehanizme interakcij med deležniki (institucije Evropske unije in države članice), po drugi strani pa bo vplivalo na zmožnost uresničitve končnega cilja evropskega zelenega dogovora.
Ključne besede: evropski zeleni dogovor, Evropska komisija, Evropski parlament, Svet Evropske unije, Evropski svet, Evropska unija, države članice, institucije Evropske unije
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2023; Ogledov: 1494; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (640,53 KB)

3.
Učinkovanje demografskih sprememb na volilno participacijo : primer Evropskega parlamenta
Bojana Benkovič, 2023, magistrsko delo

Opis: Raziskovanje učinkovanja demografskih sprememb na volilno udeležbo na volitvah v Evropski parlament pomeni tematiziranje večjega volilnega vpliva starejših od volilnega vpliva mlajših. Spremembe v starostni strukturi prebivalstva pomenijo staranje volilnega telesa. Če to predstavlja problem, ga vidimo z vidika medgeneracijske pravičnosti. Že tako nizko participacijo na volitvah v Evropski parlament poslabšuje še nizka udeležba mladih. Kadar politična vključenost v premajhnem številu zadeva celotno generacijo, to predstavlja problem demokratične družbe, ki temelji na vključenosti. Vpliv demografskih sprememb na volilno telo ter nastajajoč prepad med mlado in starejšo generacijo kažejo na medgeneracijski demokratični deficit. Proces staranja v Sloveniji bo glede na demografske projekcije EUROPOP2013 in EUROPOP2019 intenzivnejši kot v drugih državah članicah Evropske unije, poleg tega pa se zaradi nizke rodnosti zmanjšuje delež otrok in mladostnikov, mladih volivcev. Raziskovalno smo preučevali kompleksna razmerja rezultatov volilne participacije v Evropski parlament, demografskih sprememb v Sloveniji in Evropski uniji in koncepta medgeneracijske pravičnosti, ki smo ga z vidika trajnostnega razvoja razširili v novo solidarnost, ki lahko kot ogrodje služi razvitju konkretnih strategij za obvladovanje dolgoživih družb Evrope, pri tem pa tudi povečanju volilne udeležbe na volitvah v Evropski parlament.
Ključne besede: Evropska unija, Evropski parlament, volitve, volilna participacija, demografija, demografske spremembe, staranje prebivalstva, medgeneracijska pravičnost
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 1423; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

4.
Slovenski model imenovanja in razreševanja ministrov : diplomsko delo
Mateja Sklepić, 2020, diplomsko delo

Opis: Minister je visok državni politik, zaradi njegove dvojne vloge pa se ga pogosto vidi kot nek vezni člen med upravo in politiko. Dvojna vloga ministra izhaja iz dejstva, da je na eni strani član vlade, na drugi strani pa kot član državne uprave predstavlja ministrstvo in vodi posamezni resor. V okviru svojega ministrstva opravlja upravne naloge na enem ali več upravnih področjih, njegove naloge pa lahko podrobneje določi vlada z uredbo. V vladi je trenutno 14 ministrov z resorjem ter 2 ministra brez resorja. Posamezni minister lahko od svoje funkcije kadarkoli odstopi. Imenovanje in razrešitev ministra sta urejena v ustavi kot najvišjem pravnem aktu Republike Slovenije ter v Zakonu o vladi. Položaj ministrov je odvisen od modela organizacije državne oblasti. Slovenija ima v skladu z ustavno ureditvijo od leta 1991 parlamentarni sistem, ki se zgleduje po nemški ureditvi. Slovenija je torej kot parlamentarna republika država, v kateri ima oblast ljudstvo. Oblast v državi izvršujejo državljani in državljanke neposredno in z volitvami, in sicer po načelu delitve oblasti. Za Slovenijo je značilen močan položaj izvršilne veje oblasti, torej vlade in predsednika vlade, ter izredno šibek položaj predsednika republike. Vlada ima namreč v državi največjo moč, šef države pa je v okviru svojih pristojnosti dokaj šibek. Poleg izvršilne veje oblasti pa se oblast v Sloveniji deli še na zakonodajno in sodno vejo. Te veje oblasti so zaradi medsebojnega nadzora med seboj ločene. Ta delitev temelji na teoriji o delitvi oblasti, ki jo je najglasneje artikuliral Montesquieu. Gre za idejo, da oblast v družbeni skupnosti ne sme biti osredotočena v rokah enega oziroma ožje skupine, saj bi tako lahko prišlo do zlorabe oblasti. Temu mehanizmu nadzora s tujko pravimo »checks and balances«, torej zavore in ravnovesja.
Ključne besede: minister, imenovanje, razrešitev, funkcionar, ministrstvo, vlada, parlament, državni zbor, državni svet, delitev oblasti, organizacija oblasti, izvršilna funkcija, zakonodajna funkcija
Objavljeno v ReVIS: 30.12.2021; Ogledov: 2059; Prenosov: 0

5.
Politična prisotnost žensk v slovenskem parlamentu od osamosvojitve do danes : diplomska naloga
Milena Bartelj, 2011, diplomsko delo

Opis: Med ţenskami in moškimi obstajajo razlike, tako v fizičnem in osebnostnem profilu, kot tudi v načinu razmišljanja, delovanja, vodenja, komuniciranja, čutenja. Sredi leta 2009 je v Sloveniji ţivelo 2.042.335 prebivalcev, med njimi 1.030.568 ţensk in 1.011.767 moških. Čeprav se v Sloveniji letno rodi manj deklic kot dečkov, je ţensk v skupnem številu prebivalstva več kot moških, kajti ţivljenjska doba ţensk je danes zaradi genetskih, socioloških, zdravstvenih in drugih razlogov povprečno skoraj devet let daljša kot ţivljenjska doba moških (Statistični urad RS, 2010). Glede na gostoto prebivalstva v drţavi so ţenske neustrezno zastopane na vseh ravneh političnega odločanja; tako v voljenih kot v imenovanih političnih telesih, na drţavni in na lokalni ravni. Odsotnost ţensk v politiki je resen problem, ki ga je potrebno rešiti, drţave pa ga poskušajo reševati tako na mednarodnem kot na drţavnem in lokalnem nivoju. Slovenija je v evropskem in svetovnem merilu drţava z nizkim deleţem ţensk v politiki. Z namenom zagotavljanja bolj uravnoteţene zastopanosti ţensk v politiki je bil leta 2006 spremenjen Zakon o lokalnih volitvah, katerega namen je postopno uvajanje 40 % kvot za manj zastopani spol. Za večjo prisotnost in angaţiranost ţensk v politiki je bistvenega pomena, da so zagotovljeni mehanizmi, od zakonodaje do posebnih ukrepov znotraj političnih strank, ki ţenskam omogočajo laţji vstop in udeleţbo v politiki. Poleg tega je izrednega pomena politična kultura znotraj strank ter v političnih telesih na lokalni, drţavni in nacionalni ravni. Velik pomen imajo tudi mediji, kultura v drţavi, tradicija, delitev moško − ţenskih vlog, ekonomska neodvisnost, izobraţenost. Pri procesih odločanja v RS je prisotnost ţensk zelo pomembna, saj ima Drţavni zbor RS reprezentativno vlogo in zastopa interese vseh drţavljank in drţavljanov. Odsotnost ţensk pomeni, da polovica prebivalstva nima moţnosti izraţati svojih mnenj, stališč, izkušenj ter s tem tudi ne moţnosti vpliva na politične predloge, pobude, spremembe in odločitve. V dvajsetih letih, od osamosvojitve do danes (2011), je zastopanost ţensk v slovenskem parlamentu nizka in se giblje med 7 in 13 %.
Ključne besede: ženske študije, parlament, ženske kvote, politične stranke, volilni sistem, enaka volilna pravica
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 2781; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (869,92 KB)

6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh