1. |
2. Vloga fizioterapevtov za izboljšanje počutja zaposlenih v pretežno sedečih delovnih pogojihŽana Robič, 2025, ni določena Opis: Vloga fizioterapevtov je izjemno pomembna pri izboljšanju počutja zaposlenih v pretežno sedečih delovnih okoljih. Sodobni način dela in dolgotrajnega sedenja, pogosto povzroča negativne posledice za telesno zdravje z bolečinami v hrbtenici, mišično napetostjo in težavami z držo. Prav tako dolgotrajno sedenje vpliva na duševno počutje, saj povečuje utrujenost, zmanjšuje produktivnost in povzroča višje ravni stresa. V raziskavi smo se osredotočili na proučevanje vpliva fizioterapevtov na izboljšanje počutja zaposlenih s pomočjo preventivnih ukrepov, kot so prilagojene telesne vaje, masaže, svetovanje o ergonomiji in spodbujanju gibanja. Rezultati raziskave potrjujejo, da redno izvajanje terapevtskih vaj in masaž na delovnem mestu pomembno prispeva k boljšemu telesnemu počutju zaposlenih. Analiza odgovorov iz vprašalnikov kaže zmerno pozitivno oceno terapevtskih vaj, saj so preiskovanci poročali o zmanjšanju bolečin in večji motivaciji za delo po opravljenih intervencijah. Povprečna ocena vpliva prisotnosti fizioterapevta na delovnem mestu na telesno počutje je znašala 5,50, kar kaže na pozitiven odnos zaposlenih do teh aktivnosti. Ugotovitve kažejo, da fizioterapevti igrajo ključno vlogo v delovnih okoljih, saj s svojim strokovnim znanjem pomagajo zmanjševati telesne težave, izboljšajo splošno počutje zaposlenih in prispevajo k večji produktivnosti. S pravilno izvedenimi vajami, prilagojenimi posameznikom, s svetovanjem o ergonomiji delovnega prostora, bi se lahko bistveno zmanjšala tveganja za poškodbe in težave, povezane z dolgotrajnim sedenjem.
Ključne besede: fizioterapija, počutje, delovno mesto, sedeče delo, vloga fizioterapevtov
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2025; Ogledov: 73; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (654,27 KB) |
3. Učinki masaže na delovnem mestu na zaposlene : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaDavid Renko, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Masaža, ena najstarejših oblik zdravljenja, se že stoletja uporablja za lajšanje bolečin, sproščanje napetosti in izboljšanje splošnega počutja. Hipokrat, pogosto označevan kot »oče medicine«, je v 5. stoletju pred našim štetjem zapisal, da »zdravnik mora biti izkušen v mnogih stvareh, vendar zagotovo tudi v masaži« (Osborn 2016). Masaža na delovnem mestu je inovativni pristop, ki se vse pogosteje uporablja kot del programov za dobro počutje zaposlenih. Cilj takih programov je zmanjšati stres, povečati produktivnost in zmanjšati bolniško odsotnost zaposlenih (Arena idr. 2013, 610). Namen: Namen naloge je ugotoviti, ali mobilizacija mehkih tkiv oziroma masaža pozitivno vpliva na zaposlene, ali zmanjšuje bolečino in stres na delovnem mestu ter ali vpliva na kratkotrajno znižanje krvnega tlaka. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi zbiranja in obdelave podatkov. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom in merjenjem krvnega tlaka. V raziskavo je bilo vključenih 40 ljudi, zaposlenih v proizvodnji pri enem izmed slovenskih podjetij. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da ima masaža pozitivne učinke na počutje zaposlenih in pripomore k zmanjšanju bolečine, ki se pojavlja na delovnem mestu. Prav tako so zaposleni poročali o zmanjšanem občutku stresa v tednu, ko so bili deležni masaže na delovnem mestu, prišlo je tudi do kratkoročnega znižanja krvnega tlaka. Razprava in zaključek: Rezultati raziskave kažejo na pomen vključevanja masaž v programe za dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu. Poleg tega pa lahko tudi pozitivno pripomore k zmanjševanju bolniških odsotnosti delavcev.
Ključne besede: masaža, zaposleni, bolečina, stres, počutje
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2025; Ogledov: 61; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,38 MB) |
4. Izboljšanje kognitivnih sposobnosti starejših zaposlenih z računalniškim kognitivnim treningom : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Socialna gerontologijaZdenka Milič Kavčič, 2025, doktorska disertacija Opis: Uvod: Pospešeno staranje svetovnega prebivalstva bo vodilo do povečanja deleža starejših v delovni sili. Računalniški kognitivni trening (RKT) je učinkovit pri izboljšanju kognitivnih sposobnosti, vendar kljub temu njegove koristi za starejše delavce ostajajo premalo raziskane. Preverjali smo učinkovitost RKT v realnem okolju, na delovnem mestu, s poudarkom na zaposlenih, starih 50+ let, iz javnega sektorja. Metode: referenti za izvajanje zavarovanj (n = 82) so bili randomizirani bodisi v intervencijsko skupino (24 45-minutnih vadb RKT dvakrat na teden) bodisi v pasivno kontrolno skupino. Meritve kognitivnih sposobnosti, dobrobiti (well-being), zadovoljstva pri delu in produktivnosti so bile zbrane in ocenjene pred in po-RKT. Rezultati: Udeleženci, ki so opravljali RKT, so izboljšali izvršilne sposobnosti (p = 0,04). Opaziti je trend spremembe delovne produktivnosti po-RKT (p = 0,09), pri čemer je kontrolna skupina pokazala znaten upad (p = 0,02), medtem ko je intervencijska skupina ostala stabilna. Zaključek: RKT med delovnim časom pisarniških delavcev pozitivno vpliva na kognicijo in ohranjanje dobrobiti brez padca produktivnosti (kljub porabi 5 % delovnega časa za RKT). Ob novih izzivih in zahtevah spreminjajočih se delovnih mest bi RKT lahko bil preventivna in podporna intervencija za pomoč starejši delovni sili pri ohranjanju in izboljšanju kognitivnih in vedenjskih sposobnosti.
Ključne besede: starejši zaposleni 50+, računalniški kognitivni trening (RKT), dobro počutje (well-being), produktivnost
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2025; Ogledov: 325; Prenosov: 10
Celotno besedilo (9,64 MB) |
5. |
6. VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI SPODBUJANJU DOJENJATijana Šobot, 2024, diplomsko delo Opis: Dojenje je naraven proces, ki zagotavlja optimalno prehrano in zdravstvene koristi za otroka in mater. Dojenje večini sodobnih generacij žensk ni naravno, saj se v večini primerov prvič srečajo z dojenjem, ko same rodijo, zato potrebujejo pomoč različnih strokovnjakov s tega področja. Ene izmed teh so tudi patronažne medicinske sestre. Z večkratnimi obiski na domu otročnice in novorojenca želimo doseči, da je vsaka deležna
primerna fizične in učinkovite psihične ter socialne podpore. Med intervencijami svetuje, prikaže in seznani s pomenom dojenja ter materinega mleka, tehnikami in o pomenu pravilnega pristavljanja otroka na dojko.
Raziskavo smo opravili med materami, katere so nam pomagale z izpolnitvijo ankete, ugotoviti oskrbo, podporo in vlogo patronažne medicinske sestre v procesu spodbujanju dojenja.
Ključne besede: Dojenje, zdravstvene koristi, vloga patronažne medicinske sestre, zdravstvena nega, svetovanje, podpora na domu, zdravje, dobro počutje, izobraževanje mamic.
Objavljeno v ReVIS: 13.10.2024; Ogledov: 597; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,67 MB) |
7. |
8. Podpora partnerja v poporodnem obdobjuMaša Krkovič, 2023, ni določena Opis: V diplomski nalogi najprej opišemo poporodno obdobje ter hormonske, telesne in psihološke spremembe, ki se dogajajo v telesu mater, s čimer sta povezana boljše razumevanje obdobja po rojstvu otroka in počutje matere. Nato se osredotočimo na podporo materi v tem obdobju, predvsem s strani partnerja. Začnemo s podporo v nosečnosti, ki je dober temelj za podporo po rojstvu otroka, v nadaljevanju pa raziščemo vrste in načine podpore, s katero partner (in drugi) pomagajo materi v tem obdobju. Namen diplomske naloge je ugotoviti, katere vrste podpore matere prejemajo od svojih partnerjev, kako je (ne)prejemanje podpore s strani partnerja povezano s počutjem matere ter kako matere izražajo svoje potrebe partnerju. Velikokrat mislimo, da je podpora partnerja samoumevna in pravilna, vendar to ne drži, saj je veliko dejavnikov, ki so pomembni za razumevanje potreb in njihovo realizacijo. Ko podpore ni dovolj oziroma ni ustrezna, to vpliva na počutje matere. Velik pomen pri reševanju tega problema ima odprta in odkrita ter ustrezna komunikacija. Podpora partnerja pa ni edina, saj podpora drugih, kot so prijatelji in družinski člani, pomeni velik doprinos k dobremu počutju matere. Z intervjuji, ki smo jih opravili s šestimi intervjuvankami, smo ugotovili, da je podpora velikega pomena za počutje matere, saj (ne)prejemanje podpore negativno vpliva na počutje in partnerski odnos ter doživljanje stresa in drugih sprememb v tem obdobju. Ugotovili smo tudi, da je pomanjkanje komunikacije dejavnik, ki vpliva na razumevanje, prošnjo po pomoči in nudenje podpore.
Ključne besede: Poporodno obdobje, spremembe v poporodnem obdobju, podpora partnerja, potrebe, komunikacija, počutje, mama, partner.
Objavljeno v ReVIS: 29.09.2023; Ogledov: 1057; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,00 MB) |
9. PES V DELOVNEM OKOLJU KOT DEJAVNIK ZMANJŠEVANJA STRESA ZAPOSLENIHTeresa Čopi, 2023, ni določena Opis: Uvod: Uspešno spopadanje s stresom na delovnem mestu prinaša večjo učinkovitost in motiviranost delavcev, zato so delovni pogoji ključnega pomena za uspešnost podjetja. Raziskave potrjujejo pozitivni vpliv prisotnosti psov v delovnem okolju na zmanjševanje stresa zaposlenih, kljub temu pa se v slovenskem prostoru s tovrstno prakso srečujemo redkeje in zaradi vse večjega govora o preobremenjenosti in stresu lahko dana tema odpira možnosti za preoblikovanje delovnih pogojev. Z raziskavo smo preverjali, v kolikšni meri lahko pes dejansko nastopa kot dejavnik zmanjševanja stresa zaposlenih. Metode: Za raziskovanje je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop. V namenski vzorec je bilo zajetih 10 oseb, zaposlenih v različnih podjetjih, ki na delovno mesto vozijo svojega psa. S polstrukturiranimi intervjuji, izvedenimi v živo (z 1 intervjuvancem), preko spletne platforme Zoom (z 8 intervjuvanci) ter preko telefona (z 1 intervjuvancem), smo preverjali, kako ob prisotnosti psa zaznavajo stres na delovnem mestu. Intervjuje smo obdelali s pomočjo kvalitativne vsebinske analize. Rezultati: Vsi intervjuvanci poročajo o pozitivnih vplivih psa na zaznavanje stresa v delovnem okolju. 70 % intervjuvancev v stresnih situacijah išče stik s psom, najpogosteje se zatekajo k božanju psa. 90 % intervjuvancev poroča o nižji ravni stresa ob dnevih, ko je pes prisoten z njimi v službi kot takrat, ko ga ni. Rezultati kažejo, da lahko pes bistveno izboljša vzdušje v kolektivu (100 %) ter pomaga pri lažjem navezovanju stikov (100 %). Kljub slabostim, ki jih pes vnaša v delovno okolje, intervjuvanci tovrstno politiko ocenjujejo kot koristno. Diskusija in zaključek: Pes lahko nastopa kot pomemben blažilec stresa zaposlenih, čeprav se tovrstne povezave morda vedno ne zavedamo, kar je morda tudi razlog, da o politiki psov na delovnem mestu slišimo redkeje. Kljub pozitivnim učinkom pa lahko vendarle pes nastopa tudi kot moteč dejavnik, ki zmanjšuje pozornost zaposlenih ter je v primeru velikega stresa lahko celo nezaželen.
Ključne besede: stres v delovnem okolju, pes na delovnem mestu, počutje zaposlenih, sproščeno delovno okolje, božanje psa, terapevtski učinki psa
Objavljeno v ReVIS: 02.09.2023; Ogledov: 1275; Prenosov: 51
Celotno besedilo (3,17 MB) |
10. Obvladovanje stresa v delovnem okolju : diplomska nalogaKarin Ferlin, 2023, diplomsko delo Ključne besede: stres, dejavniki stresa, obvladovanje stresa, organizacija, zaposleni, dobro počutje, produktivnost, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 14.07.2023; Ogledov: 1403; Prenosov: 36
Celotno besedilo (811,77 KB) |
