1. POŠKODBE ZAPOSLENIH V PREDBOLNIŠNIČNI NUJNI MEDICINSKI POMOČIAleš Škoberne, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zaposleni v nujni medicinski pomoči igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju hitre, strokovne in učinkovite oskrbe pacientov v kritičnih stanjih. Njihovo delo zahteva stalno pripravljenost, hitro reakcijo in sposobnost odločanja v stresnih situacijah, saj se pogosto soočajo z nepredvidljivimi, zahtevnimi in potencialno nevarnimi okoliščinami. Poleg fizičnih obremenitev, kot so premikanje in prenašanje pacientov, izvajanje reševalnih postopkov ter izpostavljenost različnim vremenskim razmeram, so ti strokovnjaki izpostavljeni še tveganjem za poškodbe. Delo v nujni medicinski pomoči pa ni zahtevno le fizično, temveč prinaša tudi velike psihične izzive. Namen raziskave je preučiti poškodbe zaposlenih v predbolnišnični nujni medicinski pomoči.
Metoda: Za izvedbo raziskave smo uporabili kvantitativno metodo dela. Kot instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik, pregledali pa smo tujo in domačo literaturo, ki smo jo iskali v naslednjih podatkovnih bazah Google Scholar, PubMed, COBISS in dLib. Raziskava je potekala med novembrom 2024 in februarjem 2025, v njo so bili po metodi snežne kepe vključeni zaposleni v nujni medicinski pomoči. V raziskavi je sodelovalo 100 anketirancev, pridobljene podatke pa smo analizirali s pomočjo programa Microsoft Office Excel 2021.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je 41 (41 %) anketirancev v nujni medicinski pomoči zaposlenih manj kot 4 leta, kar lahko privede do nepazljivosti zaradi pomanjkanja izkušenj. Raziskava je prav tako razkrila, da je 45 (45 %) anketirancev že vsaj enkrat čutilo bolečine oz. neudobje v vratu, 41 (41 %) jih je vsaj enkrat imelo bolečine v ramenih, 43 (43 %) jih je vsaj enkrat zaznalo bolečine v zgornjem delu hrbta in 49 (49 %) anketirancev je vsaj enkrat čutilo bolečine v spodnjem delu hrbta. Naštete težave se pojavljajo najpogosteje in imajo tudi visoko stopnjo ponavljanja. Poleg tega so precej razširjene še poškodbe in bolečine v ramenih, zapestjih, rokah, kolkih, stegnih, kolenih ter gležnjih oziroma stopalih.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da so med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči najpogostejše poškodbe in težave povezane s spodnjim delom hrbta, vratom, zgornjim delom hrbta in rameni, kar je verjetno posledica fizično zahtevnega dela, vključno z dvigovanjem in premikanjem pacientov ter delom v neugodnih ergonomskih položajih. Te težave vplivajo na fizično sposobnost zaposlenih, zmanjšujejo hitrost in učinkovitost pri oskrbi pacientov ter ogrožajo njihovo splošno delovno zmožnost. Nekatere težave so kratkotrajne in občasne, medtem ko druge postanejo kronične in dolgotrajno vplivajo na zdravje ter delovno sposobnost. To vodi v zmanjšano produktivnost, potrebo po prilagajanju delovnih nalog, odsotnost z dela, dodatno obremenitev kolegov in kadrovske težave, dolgoročno pa povečuje tveganje za izgorelost in predčasno upokojitev, kar negativno vpliva na stabilnost kadra v nujni medicinski pomoči.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, reševalci, kostno-mišične poškodbe, varovalna oprema, promocija zdravja
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2025; Ogledov: 123; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,94 MB) |
2. SLAP lezija in fizioterapevtska obravnava : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaMaja Majcen, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: SLAP lezija (superiorni labrum, anterior do posterior) je poškodba proksimalnega narastišča dolge tetive bicepsa brachii skupaj z labrumom na superiornem glenoidu, do katere najpogosteje pride zaradi ponavljajočih se zamahov/metov nad glavo. Najpogosteje prizadene športnike, je pa lahko tudi posledica delovne preobremenitve, travmatičnega dogodka ali degenerativnih sprememb in se lahko pojavi pri ljudeh vseh starosti. Namen: Namen tega diplomskega dela je raziskati predvsem tujo strokovno literaturo, saj v slovenskem znanstvenem prostoru primanjkuje primernih študij, ki lahko pomagajo fizioterapevtom pri oblikovanju učinkovitega fizioterapevtskega protokola za zmanjševanje potrebe po operativnem zdravljenju SLAP lezije. Metode dela: Raziskovalna metodologija temelji na pregledu znanstvene in strokovne literature. Iskanje predvsem tuje literature je potekalo v podatkovnih zbirkah PubMed, Google Scholar, Science Direkt, ReasearchGate, SageJournals in Elsevier. Zanimale so me raziskave, napisane med letoma 2014 in 2024. Rezultati: S pomočjo diagrama PRIZMA sem izmed 1566 zadetkov izbrala 10 člankov, ki sem jih vključila v končni pregled. Pri iskanju sem uporabila ključne besede: “SLAP lesion”, “non-operative treatment”, “psysiotherapy treatment”, “shoulder injuries”. Razprava in zaključek: SLAP lezija se najprej zdravi konservativno od 3 do 6 mesecev. Šele če je konservativno zdravljenje neuspešno, se poslužimo operativnega zdravljenja. Avtorji izbranih člankov so v svojih raziskavah prišli do dokaj enotnih ugotovitev. Konservativna fizioterapija SLAP lezije sestoji iz raztezanja posteriorne sklepne kapsule, vaj za moč periskapularnih mišic, mišic rotatorne manšete, trupa in nog ter vaj za stabilizacijo skapule. Raziskave kažejo, da je v večini primerov konservativno zdravljenje zadostno, vendar je njegova učinkovitost odvisna od trajanja simptomov, poklica/športa, starosti in morebitnih pridruženih patologij.
Ključne besede: SLAP lezija, konservativno zdravljenje, fizioterapevtska obravnava, poškodbe ramena
Objavljeno v ReVIS: 04.06.2025; Ogledov: 195; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,35 MB) |
3. Fizioterapevtski pristop pri poškobi zadnje stegenske mišiceTom Novak, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Poškodba zadnje stegenske mišice (ZSM) je ena izmed najpogostejših mišično-skeletnih poškodb. Prizadene tako profesionalne športnike kot tudi rekreativce. Značilnost poškodbe je visoka stopnja ponovnih poškodb in širok časovni razpon okrevanja, ki sega od nekaj dni pa vse do nekaj mesecev. Incidenca poškodb ZSM se letno povečuje, kar kaže na neučinkovitost trenutne prakse preventive in obravnav poškodbe ZSM. Prav zaradi tega bomo v našem delu pregledali obstoječe znanje s področja nastanka in obravnave poškodbe ZSM, ki je nujno za dobro razumevanje poškodbe ZSM na področju fizioterapije, in ustrezen fizioterapevtski pristop. Poškodba ZSM zahteva natančen klinični pregled in v večini primerov konzervativno obravnavo v obliki rehabilitacije, zato bomo z našim delom skušali predstaviti najpomembnejše oblike in strategije fizioterapevtske obravnave poškodbe ZSM, ki temeljijo na dokazih, in s tem pripomogli k znanju fizioterapevtov. Metode: Diplomska naloga kot pregled literature vsebuje naslednje vključitvene kriterije: študije s tematiko o poškodbah ZSM ter rehabilitaciji, študije, objavljene med letoma 2000 in 2024 v angleškem jeziku. Rezultati: Rezultati kažejo, da učinkovita rehabilitacija poškodbe ZSM temelji na progresivni vadbi proti uporu, vajah teka, pliometrije in agilnosti. Asklingov H-test je pomemben kriterij pri odobravanju povratka v športno aktivnost. Uporabnost: Diplomska naloga prinaša celovito predstavitev rehabilitacije poškodbe ZSM, s pomočjo katere fizioterapevti lahko optimiziramo rehabilitacijo posameznika po poškodbi ZSM in s tem zmanjšamo tveganje za ponovno poškodbo ZSM. Omejitve: Področje fizioterapevtskega pristopa pri poškodbi ZSM je zelo obsežno, zato smo predstavili najbolj pomembne vidike fizioterapevtske rehabilitacije. Za poglobljeno razumevanje poškodbe ZSM priporočamo podrobnejši pregled navedenih člankov.
Ključne besede: Poškodba zadnje stegenske mišice, Asklingov H-test, fizioterapevtska obravnava poškodbe zadnje stegenske mišice
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 369; Prenosov: 17
Celotno besedilo (539,05 KB) |
4. FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA NAJPOGOSTEJŠIH POŠKODBPLESALCEV MODERNIH TEKMOVALNIH PLESOVLuka Žgajnar, 2025, diplomsko delo Opis: Poškodbe plesalcev modernih tekmovalnih plesov so pogoste kljub ozaveščanju o preventivnih pripravah. Ovirajo proces treniranja, v nekaterih primerih pa lahko pospešijo zaključek kariere. Plesalci izvajajo veliko skokov, doskokov in rotacij na prstih ali stopalih, kar lahko povzroči do akutne poškodbe zaradi nenadnega napačnega koraka, ali do kroničnega stanja zaradi veliko ponavljajočih gibov. Za potrebe diplomske naloge smo opravili obsežen pregled literature. V ožji izbor smo zajeli 55 različnih virov in jih, po prej določenih kriterijih vključili 11. Usmerjali so nas v raziskovanje najpogostejše poškodbe plesalcev modernih tekmovalnih plesov. Iz podatkov je razvidno, da je najpogostejša poškodba gležnja in stopala. V 1 od njih velja trditev, da je najpogostejši medialen zvin gležnja samo pri plesalcih baleta. Večina raziskav zajema le 1 ali 2 zvrsti kar ni dovolj za gotovo potrditev rezultatov. Prav tako bi potrebovali več raziskav, ki bi točno opisale najpogostejšo poškodbo in ne le najpogosteje poškodovano mesto. V zgodnjem rehabilitacijskem procesu je hidroterapija zelo učinkovita pri pacientih z zvinom gležnja III. stopnje. Uspešno rehabilitacijo potrjujejo rezultati raziskave, kjer uporabljajo TENS ali NMES v kombinaciji z izvajanjem tehnike PNF po zvinu gležnja in raziskava z vključitvijo manualne Mulligan tehnike po lateralnem zvinu gležnja. Manualne tehnike uporabljamo za izboljšanje obsega gibljivosti, večanja moči, zmanjševanje otekline in vadbo pravilnih gibalnih vzorcev. Kinezioterapija je pomemben del fizioterapevtske obravnave tako pri poškodbah gležnja kot pri poškodbah stopala. Pomembno je, da se težavnost stopnjuje primerno stanju pacienta. Pravilno načrtovana rehabilitacija izboljša mišično stabilnost in nadzor nad gibljivostjo, kar dolgoročno prispeva k uspešnejšemu okrevanju in zmanjšanju tveganja za ponovitev težav. Glavni namen diplomske naloge je ugotovitev najpogostejših poškodb plesalcev MTP in usmeritev fizioterapevta h kakovostni fizioterapevtski obravnavi.
Ključne besede: Moderni tekmovalni plesi, poškodbe gležnja, poškodbe stopala, fizioterapevtska obravnava
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2025; Ogledov: 330; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,03 MB) |
5. Najpogostejše poškodbe zgornjega uda pri tenisačih in fizioterapevtska obravnavaLan Gartner, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Tenis je zaradi edinstvene kombinacije aerobnih in anaerobnih aktivnosti eden najbolj priljubljenih športov na svetu. Igralci so lahko mladi ali starejši, tehnično odlični ali kakovostno slabi. Tenis je izjemno dinamičen šport, vendar se zaradi velikih telesnih obremenitev tenisači pogosto poškodujejo. Najpogostejše so poškodbe mišično-skeletnega sistema, predvsem zgornjih udov. Poškodbe so posledica različnih dejavnikov opreme, biomehanike in intenzivnosti treninga. Namen diplomskega dela je bil proučiti strokovno in znanstveno literaturo s področja poškodb zgornjega uda pri tenisačih. Poleg tega smo ugotovili učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik, kot so manualna terapija, ekscentrične vaje in uporaba sodobnih pristopov rehabilitacije. Metode: Sistematični pregled literature o epidemiologiji in učinkovitosti fizioterapevtske obravnave poškodb zgornjega uda pri tenisačih. Rezultati: V diplomskem delu smo analizirali 15 raziskav. Ugotavljali smo pogostost poškodb zgornjega uda in ugotovili, da obstajajo zanesljivi dokazi o učinkovitosti fizioterapevtske obravnave pri poškodbi zgornjega uda pri tenisačih. Pri poškodbi zgornjega uda tenisačev priporočamo manualno terapijo, ekscentrične vaje ter kombinirane metode rehabilitacije. Uporabnost: Izsledki diplomske naloge so uporabni v vsakodnevni praksi. Omejitev: Majhni vzorci preiskovancev. Ključne
Ključne besede: tenis, športne poškodbe, fizioterapija, zgornji ud, epidemiologija, obravnava
Objavljeno v ReVIS: 11.03.2025; Ogledov: 411; Prenosov: 31
Celotno besedilo (819,05 KB) |
6. Poznavanje prve pomoči ob sumu na poškodbo hrbtenice med laiki : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaEva Leskovar, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Poškodbe hrbtenice, zlasti travmatske, predstavljajo pomemben svetovni zdravstveni problem z visoko obolevnostjo in umrljivostjo, pri čemer so najpogostejši vzroki prometne nesreče in padci. Pojavnost teh poškodb se povečuje s staranjem prebivalstva, zlasti pri poškodbah vratnega dela hrbtenice. V Sloveniji slabo znanje o prvi pomoči povečuje strah pred nudenjem pomoči, kar kaže na potrebo po izobraževalnih programih za starejšo populacijo. Raziskovalna metodologija: Diplomska naloga je zasnovna na kvantitativnem raziskovanju z anketnim vprašalnikom, ki vsebuje 22 vprašanj. Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo dela. Uporabili lastno strukturiran anketni vprašalnik. Vprašalnik je zajemal vprašanja s področja prve pomoči ob sumu na poškodbo hrbtenice in vprašanja o podatkih, kot so izobrazba, spol in starost. Vprašalnik je bil dostopen na spletni strani 1ka. Vzorec je zajemal 80 oseb, starih od 18 do 60 let, ki živijo v Sloveniji in niso zaposlene v zdravstvu. Podatke smo obdelali z Microsoft Excel in jih prikazali z grafi. Vzorčenje smo izvedli septembra 2024. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranci, stari med 18 in 29 let, bolje obvladajo teoretična znanja o prvi pomoči v primerjavi s starejšimi. Večina anketiranih je sposobna prepoznati več kot dva znaka poškodbe hrbtenice, čeprav skoraj polovica prepozna le enega ali dva znaka, kar nakazuje na pomanjkanje celovitosti znanja. Mnogi anketiranci želijo obiskati tečaj prve pomoči, kar kaže na njihovo zavedanje o pomenu tega znanja. Diskusija in zaključek: Ugotovljeno je, da mlajši bolj obvladajo teoretična znanja o prvi pomoči, kar lahko izhaja iz dostopnejših izobraževalnih virov. Kljub temu ostajajo pomembne vrzeli v razumevanju simptomov poškodb. Povečanje ozaveščenosti o pomembnosti prve pomoči bi lahko izboljšalo pripravljenost posameznikov, da ustrezno reagirajo v nujnih situacijah.
Ključne besede: prva pomoč, poškodbe hrbtenjače, laična populacija
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2024; Ogledov: 439; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,59 MB) |
7. Učinkovitost fizioterapevtske obravnave pri poškodbi rotatorne manšete športnikovMarija Vičič, 2024, diplomsko delo Opis: Poškodbe rotatorne manšete (RM) pri športnikih nastanejo zaradi velikih obremenitev ramenskega sklepa pri kontaktnih športih in športnikih z značilnimi gibi rok nad višino glave, kjer abdukcija skupaj z zunanjo rotacijo negativno vpliva predvsem na mišico supraspinatusa. Pojavijo se kot posledica akutnih poškodb, kot so neposredni udarci, padci na iztegnjeno roko ali kronična prekomerna uporaba in ponavljajoče se mikrotravme. Za postavitev diagnoze ima ključno vlogo klinični pregled z anamnezo, inspekcijo, palpacijo, oceno aktivnega in pasivnega obsega gibanja, oceno mišične moči, diagnostičnim slikanjem ter kliničnimi provokacijskimi testi. Slikanje z magnetno resonanco (MRI) in ultrazvok (UZ) imata podobno občutljivost in specifičnost za oceno nativne RM. S fizioterapevtsko obravnavo želimo zmanjšati bolečino in vnetje, izboljšati gibljivosti glenohumeralnega (GH) sklepa ter izboljšati stabilnost, moč in živčno-mišični nadzor. Zdravljenje poteka konzervativno in vključuje celovit rehabilitacijski program, protivnetna zdravila in injiciranje kortikosteroidov. Fizioterapevtske metode in tehnike za zdravljenje poškodb RM pri športnikih so kinezioterapija, mobilizacija sklepa, terapija s kineziološkimi trakovi, termoterapija, terapija s suhim iglanjem, terapija z uporabo laserja in ultrazvoka. Pri športnikih s tendinopatijo s sočasno delno raztrganino ali brez nje, ki se na ostale metode konzervativnega zdravljenja ne odzivajo, priporočamo tudi terapijo z globinskimi udarnimi valovi. Operativno zdravljenje je rezervirano le za športnike, pri katerih konzervativno zdravljenje ni bilo uspešno. V diplomskem delu smo s pregledom strokovne literature predstavili učinkovitost fizioterapevtske obravnave pri zdravljenju poškodb RM športnikov in s pomočjo raziskav, ki navajajo dobre rezultate, potrdili, da so predstavljene fizioterapevtske metode in tehnike učinkovite pri zdravljenju poškodb RM športnikov.
Ključne besede: Rotatorna manšeta, športniki, konzervativno zdravljenje, poškodbe, rehabilitacija, fizioterapevtska obravnava.
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2024; Ogledov: 990; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,06 MB) |
8. Incidenca najpogostejših poškodb pri tenisačih mladostnikihPia Pavlič, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Popularnost tenisa v modernem svetu narašča. Redna športna aktivnost pri mladostnikih izboljša mišično moč, kordinacijo in vzdržljivost, vendar ima prezgodnja športna specializacija veliko negativnih posledic. Ena izmed teh so športu specifične poškodbe. Namen diplomske naloge je bil, pregledati literaturo in ugotoviti, s katerimi poškodbami se tenisači mladostniki najpogosteje srečajo in kako do njih pride. Metode: S pregledom obstoječe literature, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Google Scholar, Web of Science in PEDro, smo odgovarjali na zastavljeno raziskovalno vprašanje in preverjali postavljeno hipotezo. Raziskave smo izbrali glede na vključitvene in izključitvene dejavnike. Rezultati: Za končni pregled literature smo izbrali devet raziskav in eno meta analizo. Raziskave navajajo, da je pri mladostnikih tenisačih več preobremenitvenih poškodb kot akutnih, najpogostejše so poškodbe kolen, gležnjev in ramen. Najpogostejši razlog za nastanek poškodb je preobremenitev. Uporabnost: Ozaveščenost o resnosti poškodb in njihovi incidenci lahko zmanjša število poškodb. Omejitve: Raziskave z vsebinsko neustreznostjo raziskovancev, starejših od 20 let.
Ključne besede: tenis, mladostniki, teniške poškodbe, dejavniki tveganja, preobremenitev
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2024; Ogledov: 804; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,51 MB) |
9. ANATOMIJA RAMESKEGA SKLEPA IN POGOSTE POŠKODBEJasmina Adrović, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Ramenski sklep je najbolj gibljiv sklep v človeškem telesu. Zaradi nesorazmernosti sklepnih teles in številnih sklepnih ovojnic je tudi razmeroma nestabilen in zato dovzeten za poškodbe. Klinična diagnoza poškodb ramen temelji na anamnestičnih podatkih, kliničnem pregledu in radiološki obdelavi. Zdravljenje vključuje počitek in fizikalno terapijo, lokalno aplikacijo protivnetnih zdravil in/ali kirurško zdravljenje. Naloge medicinske sestre pri poškodbah ramen zajemajo predvsem dokumentiranje zdravstvene zgodovine in osredotočenost na fizične preglede. Strokovne ocene medicinskih sester so temelj za potrebno zdravljenje, vodenje primera in vrnitev pacienta v normalno življenje. Zdravstvena nega je osredotočena na preventivo, izobraževanje ter obvladovanje oziroma odpravljanje nevarnosti.
Metode: Uporabljena je znanstvena metoda pregleda literature kvalitativnega značaja. Literaturo smo zbirali po bibliografskih bazah COBISS, CINAHL, PubMed in Google Scholar (Google učenjak). Analizirali smo 16 slovenskih in angleških virov iz obdobja 2013–2023.
Rezultati: Namen raziskave je s pomočjo literature, objavljene v obdobju od 2013 do 2023, preučiti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi pacienta s poškodbo (bolečino) ramenskega sklepa, pri čemer je obravnavana vloga diplomirane medicinske sestre pred in med operativnim posegom ter med rehabilitacijo. Ugotovljeno je bilo, so naloge zdravstvene nege pri poškodbah ramen ustrezna anamnestična obdelava, pregled in ukrepanje. Uspeh zdravstvene nege je v veliki meri odvisen od tega, kako dobro člani zdravstvenega tima sodelujejo med seboj in s pacienti.
Razprava: Glavna naloga zdravstvenega tima je sposobnost reševanja pacientovega problema, ki je lahko medicinski, psihološki ali sociološki. Hitro in uspešno reševanje problema terja kompleksen, strokoven, kritičen in objektiven pristop. Tako pridobljene rešitve zagotavljajo, da tim živi in deluje v obliki, ki daje optimalne rezultate.
Ključne besede: rama, ramenski sklep, poškodbe ramen, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2024; Ogledov: 891; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,52 MB) |
10. ANATOMIJA STEGNENICE, ZLOMI IN NJIHOVA OSKRBAMajda Jakše, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zlomi stegnenice predstavljajo velik delež hospitalizacij med vsemi primeri travmatskih zlomov. Velika večina teh bolnikov je starejših od 50 let, večja je pogostnost v ženski po-pulaciji. Zlomi stegnenice so razvrščeni glede na mesto zloma. Pri sprejemu pacienta z zlomljenim kolkom v bolnišnici gre za nenačrtovan dogodek, ki predstavlja za pacienta hud telesni in duševni stres, kar se odraža v njegovem reagiranju na okolje.
Metode: Uporabljena je znanstvena metoda pregleda literature kvalitativnega značaja. Za iskanje tuje literature so uporabljene podatkovne baze PubMed, CINAHL, spletni brskalnik Google (Google scho-lar), ter baze podatkov slovenskih knjižnic COBISS. Pridobljeno literaturo in članke smo iskali z dolo-čenimi kriteriji, ki so vključevali angleški in slovenski jezik, časovno omejitev objavljene in dostopne literature na obdobje desetih let in sicer od leta 2010 do leta 2023. Iskana literatura vključuje znan-stvene in strokovne članke objavljene v znanstvenih revijah, zbornikih in drugih publikacijah. V izbor literature smo vključili recenzirane članke, pri katerih je mogoč dostop do polnega obsega besedila.
Rezultati: Namen teoretičnega dela je predstavitev anatomije kolčnega sklepa, vrste zlomov stegne-nice, dejavnikov tveganja, ciljev zdravljenja, posebnosti zdravstvene nege pacienta, aktivnosti zdrav-stvene nege pri opazovanju pooperativnih zapletov ter zdravstvena nega bolnika po operaciji stegne-nice. Namen raziskovalnega dela je s pomočjo pregleda literature, objavljene med leti 2010 in 2023 preučiti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi pacienta ob zlomu stegnenice, pri čemer je analizirana zdravstvena nega pred, med in po operativnem posegu. Ugotovljeno je, da ima medicin-ska sestra pomembno vlogo v vseh fazah, od sprejema pacienta z zlomom stegnenice do končnega odpusta iz bolnišnice ter nadaljnje rehabilitacije.
Razprava: Medicinska sestra je ob sprejemu pacienta soočena s številnimi izzivi. Medicinska sestra se z njimi sooča ves čas bivanja pacienta v bolnišnici. Ustrezna medicinska nega in pravilna rehabilita-cija, včasih tudi kompleksno rehabilitacijsko zdravljenje pomaga izboljšati funkcionalno stanje in hitre-je doseči stanje, ki omogoča približno enako kvaliteto življenja, kot jo je imel poškodovanec pred poškodbo. Uporaba kliničnih poti, katerih izdelava temelji na sprejetih smernicah zdravljenja, nam omogoča izvajanje vseh potrebnih aktivnosti za poškodovanca z zlomom kolka med hospitalizacijo, pa tudi kasneje, po odpustu v drugo ustanovo ali domov. Veliko odprtih vprašanj ostaja glede ustreznega zdravljenja zlomov stegnenice. Potrebe po nadaljnjih raziskavah in pristopu, ki temelji na dokazih, niko-li ne moremo preveč poudariti v prizadevanju, da bi nadgradili svoje znanje o tej temi in posledično izboljšali klinične rezultate.
Ključne besede: stegnenica, poškodba stegnenice, zdravljenje poškodbe stegnenice, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2024; Ogledov: 934; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,60 MB) |
