111. |
112. Spodbude razvoja svobodnega podjetništva kot temeljnega načela gospodarske ureditveAmadeja Juvan, 2020 Opis: V magistrski nalogi je prikazano, kako pomembno za razvoj gospodarske rasti in inovativnosti v državi je spodbujanje svobodnega podjetništva. Podjetništvo prispeva k razlikam v gospodarski uspešnosti posameznih držav. Mala in srednje velika podjetja so najmočnejša gonilna sila gospodarstva, saj ta podjetja predstavljajo visok odstotek vseh podjetij. Svoboda podjetništva je ena temeljnih ustavnih pravic, opredeljena v 74. členu Ustave Republike Slovenije, zato je izjemnega pomena, da Republika Slovenija bodočim podjetnikom omogoči čim lažje ustanavljanje podjetij in spodbudi posameznike predvsem iz prikrajšanih skupin, da stopijo na pot podjetništva. V magistrski nalogi je opisano delovanje Agencije za javnopravne evidence in storitve, kjer se vodi poslovni register, ki je informatizirana baza podatkov, v kateri so zbrani vsi poslovni subjekti s sedežem na območju Republike Slovenije, ki opravljajo pridobitno dejavnost. S pomočjo zgodovinsko-kontemporalne metode je ugotovljeno, da je Republika Slovenija s poenostavitvijo postopkov pri registraciji poslovnih subjektov naredila velik napredek na tem področju. Z uporabo deskriptivne metode, s katero so predstavljene spodbude za razvoj svobodnega podjetništva, je dognano, da se Republika Slovenija premalo zavzema za izboljšanje poslovnega okolja med posameznimi ciljnimi skupinami, ki so v Sloveniji še vedno premalo zastopane v podjetniških dejavnostih, saj je vsem ljudem treba ponuditi enake možnosti za ustvarjanje trajnostnega poslovanja, ne glede na njihove družbene ali osebnostne značilnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: podjetništvo, registracija podjetja, Poslovni register Slovenije, e-VEM (SPOT), spodbude
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 1071; Prenosov: 98
 Celotno besedilo (1,27 MB) |
113. Pospeševalnik za ženska podjetja kot rešitev izziva manjše vključenosti žensk v podjetništvuEva Natlačen, 2020 Opis: Kljub teoretično enakim možnostim se v podjetništvu opaža, da se ustanovitve podjetja loti manj žensk kot moških. Po podatkih GEM (Global Entrepreneurship Monitor) je v Sloveniji na vodilnem položaju v podjetjih le slaba četrtina žensk, kljub enako visoki ali višji stopnji izobrazbe v primerjavi z moškim.
Diplomsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V prvem delu sem se poglobila v že obstoječe raziskave, ki obravnavajo žensko vključenost v podjetništvu. V empiričnem delu pa sem se posvetila osebnim izkušnjam uveljavljenih slovenskih podjetnic.
Raziskala sem ozadje manjše vključenosti žensk v podjetništvo in preverila možnosti pospeševalnika za ženska podjetja kot rešitve za uravnoteženje števila moških in žensk v poslovnem svetu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ženske podjetnice, ženske, žensko podjetništvo, pospeševalnik za ženska podjetja, ženska podjetja, ženske na vodilnih položajih.
Objavljeno: 12.07.2021; Ogledov: 2396; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,03 MB) |
114. |
115. Žensko podjetništvo na GoriškemIrena Polanc, 2015 Opis: Žensko podjetništvo je v Sloveniji vse bolj prisotno in vsakdanje. Ženske podjetnice
srečujemo na vsakem koraku, le redko pa se sprašujemo, kako so podjetnice postale in s čim
vse se morajo na svoji podjetniški poti srečevati. Naloga se osredotoča na ženske podjetnice
na Goriškem, natančneje na motive, zaradi katerih se odločajo za podjetništvo, in na ovire, s
katerimi se na svoji podjetniški poti srečujejo. Obravnavana regija je majhna in o vlogi
podjetnic v njej v literaturi ni veliko zapisov. Sedem goriških podjetnic je odgovarjalo na
vprašanja, ki so nas pripeljala do končnih ugotovitev. Na podjetniško pot jih večinoma vodi
močna želja in tako je vstop v podjetništvo posledica zavestne odločitve. Čeprav podjetnice
na samostojno pot včasih vodi tudi nuja zaradi brezposelnosti ali težav z zaposlitvijo, pa
večina dobro ve, kaj si želi in se temu tudi popolnoma preda. Pri tem vztrajno premagujejo
ovire, ki se vedno pojavljajo. Tako morajo uspešno usklajevati družinsko in podjetniško sfero,
saj ženski delež v družinskem življenju še vedno ni enak moškemu. Družina je lahko včasih
precej ovirajoč faktor, zaradi katerega ženski podjetnici zmanjka energije za podjetništvo, kar
ima lahko negativne posledice. Pomembno je, da jo družina razume in podpira ter ji tudi
pomaga, predvsem je tu pomembna partnerjeva vloga. Ženske podjetnice pogrešajo tudi večjo
spodbudo države in okolja, v katerem živijo, ter možnost organiziranega povezovanja. Prav to
pomanjkanje spodbude in podpore je ena izmed ovir, saj morajo tako same iskati rešitve in
priložnosti, ki jih s skupno organizacijo mogoče ne bi bilo treba, vedno znova pa se spopadajo
tudi s finančnimi težavami. Kljub vsemu pa so ženske podjetnice s svojo odločitvijo zelo
zadovoljne in svoje odločitve ne obžalujejo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: žensko podjetništvo, Goriška, motivi za podjetništvo, ovire v podjetništvu, ženska podjetnica
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 929; Prenosov: 55
Celotno besedilo (404,94 KB) |
116. Poslovni načrtKristina Rome, 2017 Opis: V magistrski nalogi obravnavamo medkulturno sodelovanje s Kitajsko, na primeru širitve
poslovanja podjetja na kitajski trg, s konkretnim izdelkom, tj. vino Cviček. V teoretičnem delu
magistrske naloge smo se osredotočili na mednarodno sodelovanje s Kitajsko, analizirali
posebnosti kitajskega trga ter izpostavili osnovna izhodišča poslovnega načrta. Ob tem smo
obravnavali tudi poslovno komuniciranje in poslovanje na Kitajskem ter analizirali medkulturne
kompetence, ki so potrebne za vstop na kitajsko tržišče. V drugem delu naloge, tj. empiričnem
delu, pa smo zasnovali lasten poslovni načrt za prodajo vina Cviček na Kitajskem. Pri tem smo
opravili analizo trga, pripravili predviden finančni načrt, strategije trženja in prodora na trg ter
preučili vse ostale kategorije, ki so pomemben del načrtovanja novega posla in poslovanja na
tujem trgu. Magistrsko nalogo smo zaključili z odgovori na raziskovalna vprašanja, ki zajemajo
ključne elemente, katerih se mora podjetnik zavedati pred vstopom na kitajski trg, in sicer z
namenom, da lažje premosti medkulturne razlike ter učinkovito upravlja poslovna tveganja na
kitajskem trgu. Poslovna pravila so na primer v evropskem okolju lahko popolnoma drugačna
kot na nekem ogromnem azijskem trgu. Vzrok pa je kot smo ugotavljali v magistrski nalogi
predvsem kulturna razlika, katero morajo podjetniki upoštevati, če želijo s podobnimi produkti
na takšnih trgih uspeti in rasti. Obenem smo tudi ugotavljali, kakšni poslovni izidi so možni pri
poskusu prodora na kitajski trg z vinom Cviček.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: poslovni načrti, mednarodno sodelovanje, Kitajska, podjetništvo, vino Cviček, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 858; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,35 MB) |
117. Pomen socialnega kapitala v podjetništvuMaja Bašelj, 2016 Opis: Socialni kapital je koncept, ki poudarja pomen socialnih stikov med in v skupinah. Koncept
socialnega kapitala prav tako poudarja, da socialna omrežja vodijo do povečane
produktivnosti posameznikov, skupin in organizacij. To so izsledki širše opredelitve, da lahko
posameznik razume pomen socialnega kapitala. Pa vendar, zakaj je danes to tako
pomembno? Ob današnjem razvoju sociologije in psihologije v ospredje prihaja človek.
Njegove sposobnosti, znanja in pripravljenost njihove delitve med sodelavce ter zagotavljanja
ustreznega transferja/prenosa v podjetju. Seveda je za uspešen prenos znanj treba ustvariti
takšno okolje, ki to dovoljuje. Podjetnik je oseba, ki mora ustvariti takšno okolje, kjer se
razvijajo in oblikujejo sestavine socialnega kapitala, ki pozitivno vplivajo na uspešnost
organizacije. Treba je preučiti pojem podjetništva, poznati podjetnika, ki organizacijo vodi, in
seveda poznati dejavnike uspešnosti in vključiti socialni kapital v celotno sfero. Socialni
kapital je gospodarska ideja, ki vključuje povezave med posamezniki in gospodarskimi
subjekti, ki so ekonomsko zelo dragocene. Odnosi vodijo v stanje, da vsak čuti odgovornost in
dolžnost, vključujejo pa tudi socialne mreže, ki vplivajo na stopnjo zaupanja in medsebojne
pomoči. To je glavna tema magistrskega dela, kamor poleg teoretičnega dela spada tudi
raziskava, v kateri smo ugotavljali pomen socialnega kapitala. Izsledki raziskave nam kažejo
pomen socialnega kapitala in njegove učinke na uspešnost podjetja. Poleg poznavanja
pomena vključenosti in implementacije socialnega kapitala v podjetje pa je treba poznati tudi
načine, kako ga okrepiti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: podjetništvo, socialni kapital, merjenje, vplivi, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 702; Prenosov: 66
Celotno besedilo (2,12 MB) |
118. Motivi za odločanje podjetnikov v Sloveniji za ustanovitev socialnega podjetjaTamara Kokol, 2016 Opis: Trenutno živimo v času, kjer je stopnja brezposelnosti zelo visoka. Čedalje več ljudi je
takšnih, ki na svet gledajo nesebično in želijo s tem pomagati tudi drugim. Z ustanovitvijo
socialnega podjetja omogočamo delovna mesta ranljivim skupinam ljudi na trgu. To so
brezposelni, ki že dolgo iščejo zaposlitev, starejši, mladi, bivši odvisniki, zaporniki in tako
naprej. Zaradi tega je takšno podjetništvo bolj družbeno odgovorno, ker ustvarja družbene
koristi tudi za tiste, ki v klasičnem podjetništvu zelo težko najdejo svoje mesto. Cilj
diplomske naloge je ugotoviti motive, zaradi katerih se bodo posamezniki odločali za
ustanovitev socialnega podjetja, ali je razlog v subvencijah, ki jih dodeljuje država, ali je
razlog prispevati k družbeni koristi. V diplomski nalogi smo uporabili dva različna pristopa.
V teoretičnem delu smo uporabili kritično presojo, povzemanje virov in deskripcijo, v
empiričnem delu pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika uporabili kvantitativno metodo. V
prvem delu smo obširno preučili temo socialnega podjetništva in pojem motivacije. V
diplomski nalogi je zajeta široka razlaga na temo socialnega podjetništva v Sloveniji, prav
tako v tujini. Obdelali smo tudi pojem socialnega podjetnika, kako naj bi le-ta razmišljal in
deloval. V drugem, empiričnem delu, so predstavljeni rezultati kvantitativne raziskave, ter
široka diskusija v kateri smo podali svoje kritično mišljenje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialno podjetništvo, motivacija, gonilniki razvoja, zaviralci razvoja, družbena odgovornost, diplomske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 753; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1018,06 KB) |
119. Socialno podjetništvo kot možna oblika zaposlitveJasmina Smajić Šupuk, 2016 Opis: V diplomski nalogi raziskujemo, črpamo znanje in informacije o vedno bolj zanimivi, zelo
dinamični in drugačni vrsti ekonomije, ki jo imenujemo socialno podjetništvo.
Skozi diplomsko nalogo se spoznamo s socialnim podjetništvom v Sloveniji in po svetu,
predvsem pa se fokusiramo na še dve državi v Evropski Uniji, Belgijo in Veliki Britanijo.
Raziščemo trg dela, zaposlitvene modele, spoznamo ranljive ciljne skupine in možnosti
financiranja socialnih podjetij. Ob tem teoretično opredelimo pravne vidike delovanja
socialnega podjetništva v Sloveniji. Empirični del diplomske naloge namenimo raziskovanju
treh podjetij, katerim je skupno to, da se ukvarjajo z ranljivimi ciljnimi skupinami, znotraj
svoje dejavnosti popravljajo kolesa in delujejo po načelih in vrednotah socialnega
podjetništva. Skozi diplomsko nalogo ugotovimo, da vsa tri podjetja delujejo po zakonskih
okvirjih, ki urejajo socialno podjetništvo v njihovi državi. Podjetja ponujajo različne modele
usposabljanja in zaposlovanja, zaposlujejo in usposabljajo različne vrste ranljivih ciljnih
skupin in se poslužujejo finančnih programov, ki jih nudi država. V raziskavi ugotovimo, da
je udejstvovanje v lokalni družbi takih podjetij možno a vendar ne izključujemo dejstva, da jim
za obstoj in širitev pomaga država s svojimi programi in podpornim okoljem in da je rast
tovrstnih podjetij počasnejša.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialno podjetništvo, ranljive skupine, zakonodaja, financiranje, trg dela, usposabljanje, kolesarstvo, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 780; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,04 MB) |
120. Osebe z duševno motnjo depresija ter njihovo vključevanje v socialno in delovno okoljeDragica Pavšič Gerenčer, 2014 Opis: Predmet magistrskega dela so raziskovalna vprašanja, kako se osebe s težavami v duševnem
zdravju vključujejo v socialno in delovno okolje, s kakšnimi težavami se srečujejo pri delu,
kako je z njihovo zaposljivostjo in kako jih delodajalci sprejemajo. Pri raziskavi so sodelovale
osebe, ki imajo diagnosticirano depresijo ter delodajalca, ki take osebe zaposlujeta.
V uvodu naloge je opisana depresija, njeni znaki in vrste. V naslednjem poglavju so prikazani
različni vidiki družbene vključenosti oseb z depresijo. Posebej je opisana socialna vključenost
oziroma izključenost in stigmatiziranost teh oseb. V tretjem poglavju so navedeni načini
zaposlovanja oseb s težavami v duševnem zdravju in državnega spodbujanja njihovega
zaposlovanja. Pri raziskavi je uporabljana metoda strukturiranega intervjuja. Ugotovitve
raziskave so potrdile, da so osebe z depresijo zaposlene na nižjih plačanih delovnih mestih, da
so težje zaposljive kot zdrave osebe in da je stigmatiziranost teh oseb še vedno prisotna.
Delodajalci so prepričani, da so taki ljudje manj učinkoviti in zanesljivi in so pogosto na
bolniškem dopustu, zato jih v času gospodarske krize ne zaposlujejo več. Možnost zaposlitve
takih oseb je socialno podjetništvo, ki predstavlja velik razvojni potencial v Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: depresija, zaposlitev, socialna vključenost, stigma, socialno podjetništvo
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 917; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,11 MB) |
