81. |
82. Nastajanje evropske integracije kot podlaga za mir v EvropiAna Proj, 2022 Opis: Eden izmed prvih večjih dosežkov evropske integracije je bilo varnostno zavezništvo z ustanovitvijo zveze NATO. Istega leta (1949) se je 10 zahodnoevropskih držav povezalo z namenom spodbujanja demokracije in uveljavljanja pravne države ter ustanovilo Svet Evrope. Gre za eno izmed največjih in najstarejših evropskih organizacij, ki pa ni edina, ki je zaslužna za spodbujanje sodelovanja med evropskimi državami. Nastanek evropskega povezovanja temelji tudi na t. i. ustanovnih očetih, ki so dali navdih za oblikovanje Evrope, v kateri živimo danes. Brez njihove energije in pripravljenosti na povezovanje bi bila lahko usoda Evrope precej drugačna. Sprva gospodarski projekt, ki je postopoma prerasel v Unijo, danes ureja tudi področja, kot so podnebje, kmetijstvo, pravosodje itd. V obdobju njenega delovanja so bile sprejete številne pogodbe, ki so omogočile institucionalne spremembe in hitrejši razvoj. Evropska unija, kot jo poznamo danes, se je izoblikovala na podlagi skupnih vrednot, ki so določene v 2. členu Lizbonske pogodbe in Listine EU o temeljnih pravicah. Dokumenta poudarjata šest temeljnih vrednot, ki služijo tudi kot moralne norme pri uresničevanju zastavljenih ciljev Unije. Udejanjanje zapisanih vrednot, ki nas povezujejo in nam dajejo temelje za spoštovanje bogate kulturne raznolikosti, je v interesu vseh, saj le s tem lahko uspešno prispevamo h krepitvi solidarnosti med državami članicami EU. Nemalokrat pozabimo, da EU ni sinonim za Evropo in da za mir v Evropi niso zaslužni samo Evropejci, ampak tudi številni drugi posamezniki ter meddržavne organizacije, ki so krojile demokratični napredek, med drugim tudi v obliki krepitve varovanja človekovih pravic na evropskih tleh. Kljub občasnim nazadovanjem je evropska integracija napredovala vrsto let v obliki skupnega premagovanja ovir in predvsem medsebojnega sodelovanja evropskih držav. S tega vidika bi lahko rekli, da je bila evropska integracija uspešna ne samo na svoji celini, pač pa je pomembno vplivala tudi na združevanje na drugih celinah
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: NATO, Svet Evrope, Evropska Unija, evropska integracija, Lizbonska pogodba, Listina EU o temeljnih pravicah
Objavljeno: 11.11.2022; Ogledov: 683; Prenosov: 72
 Celotno besedilo (485,13 KB) |
83. Zahteve sodobnih pogodb za storitve v oblaku in druge digitalne storitveAnja Bricelj, 2022 Opis: V magistrskem delu raziskujem obligacijsko–pravne vidike digitalnih storitev v oblaku v današnjem času, njihov pomen in tehnično strukturo, ki je pomembna za nadaljnje razumevanje tveganj, ki iz njih izhajajo, pri tem pa skozi smernice in različne standarde raziskujem način priprave in odziva organizacij na pravna tveganja pri oddajanju svojih dejavnosti v zunanje izvajanje ponudnikom storitev v oblaku. Raziskujem, na kaj morajo biti pozorne pri ponudnikih storitev, kako analizirajo potencialne ponudnike storitev v oblaku, pri tem pa želim opredeliti pomen ocenitve najpogostejših tveganj, ki izhajajo iz takšne pogodbe. Pri raziskovanju omenjene teme sem uporabila pravno,teoretično,
empirično, primerjalno, interdisciplinarno in zgodovinsko raziskovalno metodo. Namen magistrskega dela je bil čim bolj celovito raziskati področje digitalnih storitev v oblaku, glavni cilj pa priprava dokumenta, v katerem bodo strnjene
pomembne informacije kot pomoč organizacijam pri pripravah pred sklepanjem pogodb s ponudniki storitev v oblaku. Ugotovitve v magistrskem delu imajo kot informativne smernice pomemben prispevek za organizacije, ki se odločajo za izbiro ponudnika storitev v oblaku. Omejitve, ki so bile prepoznane ob pisanju magistrskega dela, so predvsem pomanjkanje strokovne literature v slovenskem prostoru, kar številnim organizacijam otežuje seznanjanje z možnimi izzivi digitalnih storitev v oblaku in učinkovitim odzivom nanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: digitalne storitve v oblaku, zunanje izvajanje, pogodba, varstvo podatkov, obligacijsko razmerje
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 524; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,05 MB) |
84. Podjetniško premoženje zakoncev v slovenski sodni praksiAljaž Čoko, 2022 Opis: Do uveljavitve Družinskega zakonika (DZ) področje podjetniškega premoženja zakoncev ni bilo zakonsko urejeno. ZZZDR tega področja ni urejal, zato je v pravnem sistemu veljala pravna praznina. DZ je problematiko uredil na način, da je zakoncema
omogočil avtonomijo glede podjetniškega premoženja. Zakonca lahko z dogovorom po svoje uredita medsebojna premoženjska razmerja. Bistveni novoti sta določbi glede vlaganja zakonca v gospodarsko družbo ali v drugo pravno osebo oziroma podjetje, ki
je del posebnega premoženja drugega zakonca in določba glede skupne udeležbe zakoncev pri opravljanju pridobitne dejavnosti. Magistrsko delo z analizo pravne teorije in slovenske sodne prakse predstavi spremembe, ki jih je glede podjetniškega
premoženja zakoncev prinesel novi DZ. Obravnava problematike uporablja različne raziskovane metode, in sicer analizo; analitično metodo; deskriptivno metodo; interpretacijo; komparativno metodo ter sintetično metodo. Cilj magistrskega dela je predstaviti kako ureditev področja podjetniškega premoženja zakoncev v DZ vpliva nasodno prakso tudi v zvezi z upravljalskimi upravičenji zakoncev ter odgovornostjo za
obveznosti podjetnika ali gospodarske družbe. Delo analizira zakonodajo in prakso na obravnavanem področju pred uveljavitvijo DZ in po njej, ter raziskuje kako se ureditev v DZ odraža v sodni praksi. Ugotavlja ali se je sodna praksa bistveno spremenila, ali pa je sodišče že pred ureditvijo podjetniškega premoženja zakoncev v DZ odločalo podobno kot po ureditvi. Delo predstavi razloge zakaj je bila potrebna ureditev področja
podjetniškega premoženja zakoncev v DZ in ugototvlja ali je bila ureditev v DZ potrebna zaradi težav, ki jih je v praksi povzročala pravna praznina. Na koncu delo ugotavlja ali je ureditev v DZ ustrezna in ali bi bilo potrebno problematiko podjetniškega premoženja zakoncev bolje urediti tudi v določbah korporacijskega prava.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zakonska zveza, skupno premoženje, ločeno premoženje, podjetniško premoženje, gospodarska družba, zunajzakonska skupnost, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, Družinski zakoni
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 563; Prenosov: 49
Celotno besedilo (496,17 KB) |
85. Analiza vpliva cen nafte na dobičkonosnost: primer transportnega podjetjaNuša Klaut, 2022 Opis: V diplomskem delu je predstavljena analiza vpliva cen nafte na dobičkonosnost v transportnem podjetju Prevozništvo Klaut, d. o. o. Predstavljen je primer avtocestnega prevoza A in B na relaciji iz Vrtojbe v Bergamo (Italija). Voznik v petih urah prevozi 350 kilometrov, cena transporta pa je 450,00 EUR. Podjetje ima zastavljeno ciljno dobičkonosnost 15 %. Če se gorivo podraži za več kot 10 %, je podjetje primorano dvigniti prodajno ceno transporta. Rešitev za dvig cen prevoza ob podražitvi goriva je sklepanje pogodb z dodatnim členom o gorivu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Gorivo, dobičkonosnost, prodajna cena, stroški, prevozna pogodba.
Objavljeno: 11.02.2023; Ogledov: 574; Prenosov: 57
Celotno besedilo (893,83 KB) |
86. Anglo-ameriška uprava na območju Bovca in KobaridaBoštjan Kanc, 2023 Opis: Magistrsko delo proučuje stanje na območju Bovca in Kobarida v času Zavezniške vojaške uprave (ZVU) od 12. junija 1945 do zaključka uprave 15. septembra 1947. Uvedba ZVU ni bila posledica dogodkov med drugo svetovno vojno. Korenine spora med Slovenci in Italijani, zaradi katerega je bila uvedena ZVU, sežejo v drugo polovico 19. stoletja. Z namenom prikaza dogodkov, ki so privedli do uvedbe ZVU, so v magistrskem delu raziskani tudi ti dogodki. Magistrsko delo v nadaljevanju prouči razmere na Bovškem in Kobariškem v času ZVU. Magistrsko delo proučuje tudi razmere v času pogajanj za sklenitev mirovne pogodbe z Italijo in odziv prebivalcev na sklenjeno pogodbo. Raziskava je pokazala poglede prebivalcev na razmere na Bovškem in Kobariškem v času izvajanja ZVU ter njihov odziv na sklenjeno mirovno pogodbo. Večina prebivalcev Bovškega in Kobariškega se ni strinjala, da je bilo njihovo območje po sklenitvi Beograjskega sporazuma priključeno coni A, ki so jo upravljali zavezniki. Pričakovali so, da bo po osvoboditvi njihovo območje priključeno Jugoslaviji. Manjšina prebivalcev se je strinjala s priključitvijo coni A, saj so poznali namene in dejanja novih jugoslovanskih oblasti. Želeli so si življenja v demokratični družbi. S sklenjeno mirovno pogodbo se je večina prebivalstva strinjala, saj je bilo Posočje po uveljavitvi mirovne pogodbe priključeno Jugoslaviji. Manjši del prebivalstva zaradi ekonomskih ali političnih razlogov ni bil zadovoljen, da jim bo po uveljavitvi mirovne pogodbe vladala jugoslovanska komunistična oblast. Tudi oni so si želeli živeti skupaj z ostalimi Slovenci v skupni državi, vendar ne pod komunistično oblastjo. V tej skupini so bili predvsem bogatejši kmetje, trgovci, gostilničarji, duhovniki in nasprotniki novih jugoslovanskih oblasti, ki se jih je veliko odselilo že pred uveljavitvijo mirovne pogodbe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Beograjski sporazum, Zavezniška vojaška uprava, Bovec, Kobarid, mirovna pogodba z Italijo
Objavljeno: 27.06.2023; Ogledov: 410; Prenosov: 40
Celotno besedilo (2,07 MB) |
87. Primerjava ljubljanskega kongresa 1821 in slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije 2021Janja Vidgaj, 2023 Opis: Kongres Svete alianse je glavno mesto takratne Vojvodine Kranjske leta 1821 postavil v središče najaktualnejšega evropskega političnega dogajanja. V Ljubljani so se poleg avstrijskega cesarja Franca I., ruskega carja Aleksandra I. in neapeljskega kralja Ferdinanda I. zbrali številni diplomati in drugi visoki gostje, okoli petsto ministrov in predstavnikov Francije, Velike Britanije, Prusije ter posameznih italijanskih držav. Idejni vodja in povezovalec kongresa je bil avstrijski kancler, knez Metternich. Ljubljana je tako za nekaj mesecev postala središče odločanja o ključnih vprašanjih evropskega miru. Ljubljanski kongres je bil zagotovo največji diplomatski dogodek na slovenskih tleh vse do leta 2008, ko je Slovenija prevzela zelo pomembno in odgovorno nalogo v mednarodni skupnosti ter prvič predsedovala Svetu Evropske unije in kot predsedujoča organizirala vrsto pomembnih srečanj. Vodila je skupnost 27 držav in skoraj pol milijarde ljudi. Izkoristila je izjemno zgodovinsko priložnost, saj je bilo to prvo predsedovanje katerekoli države članice iz širitve leta 2004 in prvo predsedovanje katere od slovanskih držav Svetu EU nasploh. Prav v letu, ko smo obhajali 200. obletnico ljubljanskega kongresa, je Slovenija že drugič predsedovala Svetu EU in 1. julija 2021, teden dni po svojem 30. rojstnem dnevu, prevzela svoje drugo predsedovanje Svetu Evropske unije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ljubljanski kongres 1821, Sveta aliansa, predsedovanje Slovenije Svetu EU 2008, predsedovanje Slovenije Svetu EU 2021, Lizbonska pogodba, diplomacija
Objavljeno: 09.10.2023; Ogledov: 271; Prenosov: 15
Celotno besedilo (926,58 KB) |
88. (Ne)zagotavljanje primernega delovnega mesta invalidu s strani delodajalcaMetka Brožič, 2023 Opis: V magistrskem delu obravnavamo temo o (ne)zagotavljanju primernega delovnega mesta invalidu s strani delodajalca. Skladno z Zakonom o delovnih razmerjih je temeljna obveznost delodajalca tudi zagotavljanje dela, zagotavljanje plačila za delo, zagotovitev varnih in zdravih delovnih razmer ter spoštovanje delavčeve zasebnosti, osebnosti, dostojanstva in osebnih podatkov. Razmerje z delodajalcem praviloma predstavlja dalj časa trajajoče pogodbeno razmerje. V času njegovega trajanja lahko pride do sprememb na strani delavca ali na strani delodajalca, zaradi katerih so potrebne spremembe v pogodbi o zaposlitvi. Skleniti je treba novo pogodbo o zaposlitvi. Ena izmed sprememb na strani delavca je lahko tudi ta, da delavec iz takšnega ali drugačnega razloga pridobi status invalida z določenimi omejitvami. Delodajalec mora zagotavljati primerno delovno mesto, tudi v primeru, če delavec pridobi odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), s katero posameznik pridobi status invalida in s tem določene omejitve pri delu. Delodajalec pa ne more vedno zagotavljati primernega delovnega mesta invalidom, zato se v praksi velikokrat zgodi, da ko invalidska komisija izda odločbo o invalidnosti, ki vsebuje omejitve invalida, delodajalec ugotovi, da nima več ustreznega delovnega mesta za tega zaposlenega. V magistrskem delu obravnavamo in prikažemo postopek v primeru, ko delodajalec ne zagotavlja primernega delovnega mesta invalidu. Predmet proučevanja je širši, saj pristopimo k širšemu pojmu, predstavimo in proučimo teoretična izhodišča in se nato osredotočimo na posamezni primer. Proučili smo postopek v primeru, ko delodajalec ne more zagotavljati primernega delovnega mesta invalidu po izdani odločbi invalidske komisije. Z deskriptivno metodo smo podrobno obravnavali posamezne akte na mednarodni ravni in v Sloveniji. S pomočjo študije primera pa smo obravnavali postopek.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: invalidnost, nezagotavljanje primernega delovnega mesta, delodajalec, odločba invalidske komisije, postopek, pogodba o zaposlitvi
Objavljeno: 28.11.2023; Ogledov: 321; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,12 MB) |
89. Bistvene podobnosti in razlike pravnih poslov o delitvi premoženjaAnja Rebec, 2023 Opis: Pri razdelitvi premoženja se pogosto pojavijo vprašanja glede sklenitve ustreznih pravnih poslov. Družinska trenja ali nesoglasja lahko vplivajo na odločitev, ali razdeliti premoženje med dediče oz. tretje osebe, s katerimi stranke niso v sorodu, za časa njihovega življenja ali za primer njihove smrti. Zaradi zaupanja med družinskimi člani se pogosto ne zapišejo pravni posli, kar lahko povzroči težave v zapuščinskem postopku, zato je seznanitev z različnimi pravnimi posli, kot so darilna pogodba, darilna pogodba za primer smrti, izročilna pogodba, pogodba o preužitku, pogodba o dosmrtnem preživljanju in oporoka, zelo dobrodošla, da bi lahko pravilno uredili prenos premoženja. Za zagotovitev pravičnega in nemotenega razdeljevanja premoženja je ključno, da se seznanimo z vsemi pravnimi možnostmi, prednostmi in slabostmi posameznih pravnih poslov ter njihovimi davčnimi posledicami, kar je podrobneje zapisano v magistrskem delu. Ker je vsaka družinska situacija edinstvena, je treba premišljeno razmisliti o različnih možnostih in izbrati pravni posel, ki najbolj ustreza željam vseh vpletenih strank. Namen tega dela je strnjeno prikazati podrobnosti in razlike med pravnimi posli o delitvi premoženja, na podlagi česar se lahko izognemo morebitnim zapletom in konfliktom med dediči ter poskrbimo za mirno prehajanje premoženja na naslednje generacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: darilna pogodba, darilna pogodba za primer smrti, izročilna pogodba, pogodba o preužitku, pogodba o dosmrtnem preživljanju, oporoka
Objavljeno: 12.12.2023; Ogledov: 254; Prenosov: 10
Celotno besedilo (427,64 KB) |
90. |
