Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Premoženjska razmerja med razvezanima zakoncema
Petra Doles, 2020

Opis: S sprejetjem novega Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 % ZNOrg, 22/19 in 67/19 % ZMatR-C), ki ureja razmerja med zakoncema oz. razvezanima zakoncema, in njegovimi novimi instituti je slovenski pravni red na področju družinske zakonodaje pri sklepanju zakonske zveze in izbiri premoženjskega režima zakoncema podelil večjo avtonomijo, ki se pa odraža v vzročni zvezi z marsikaterim drugim pravnim področjem in s tem zapolni pravne vrzeli predhodnika danes veljavnega zakona % Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Zakonska zveza s svojo veljavno sklenitvijo povzroči premoženjskopravne posledice, ki jih je potrebno opredeliti in razdeliti v primeru razveze zakonske zveze. Danes alternativno možnost za vnaprejšnjo ureditev teh razmerij, izhajajočih iz zakonske zveze, ureja pogodba o premoženjskih razmerjih med zakoncema, ki pa predstavlja diametralno nasprotje nekdaj kogentnemu zakonitemu premoženjskemu režimu. Premoženjska razmerja med razvezanima zakoncema zajemajo skupek vprašanj, ki zadevajo delitev in načine delitev premoženja ob razvezi, preživljanje nekdanjega zakonca ipd., zato to področje lahko razumemo kot kompleksen konglomerat pravnih prvin in medčloveških odnosov. Predmet obravnave bo izhajal iz materialnopravnih nazorov in orisoval premoženjskopravna razmerja, katerih temelj je razveza zakonske zveze. V sklopu dela so uporabljene: induktivno-deduktivna metoda, analitična metoda, komparativna metoda, metoda deskripcije, zgodovinska metoda, in pa metoda kompilacije. Preplet omenjenih metod pa bo zadostil namenu obravnavanega naslova; raziskati novo zakonodajo na področju družinskega prava. Ključni ugotovitvi pri raziskovanju sta sledeči: nova zakonodaja stremi k sporazumni razvezi ter, da je institut pogodbe o urejanju premoženjskopravnih razmerij v našem pravnem redu nujno potreben za doseg avtonomnosti volje posameznega zakonca
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: razveza zakonske zveze, premoženje zakoncev, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, družinsko pravo
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1424; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (386,59 KB)

2.
Podjetniško premoženje zakoncev v slovenski sodni praksi
Aljaž Čoko, 2022

Opis: Do uveljavitve Družinskega zakonika (DZ) področje podjetniškega premoženja zakoncev ni bilo zakonsko urejeno. ZZZDR tega področja ni urejal, zato je v pravnem sistemu veljala pravna praznina. DZ je problematiko uredil na način, da je zakoncema omogočil avtonomijo glede podjetniškega premoženja. Zakonca lahko z dogovorom po svoje uredita medsebojna premoženjska razmerja. Bistveni novoti sta določbi glede vlaganja zakonca v gospodarsko družbo ali v drugo pravno osebo oziroma podjetje, ki je del posebnega premoženja drugega zakonca in določba glede skupne udeležbe zakoncev pri opravljanju pridobitne dejavnosti. Magistrsko delo z analizo pravne teorije in slovenske sodne prakse predstavi spremembe, ki jih je glede podjetniškega premoženja zakoncev prinesel novi DZ. Obravnava problematike uporablja različne raziskovane metode, in sicer analizo; analitično metodo; deskriptivno metodo; interpretacijo; komparativno metodo ter sintetično metodo. Cilj magistrskega dela je predstaviti kako ureditev področja podjetniškega premoženja zakoncev v DZ vpliva nasodno prakso tudi v zvezi z upravljalskimi upravičenji zakoncev ter odgovornostjo za obveznosti podjetnika ali gospodarske družbe. Delo analizira zakonodajo in prakso na obravnavanem področju pred uveljavitvijo DZ in po njej, ter raziskuje kako se ureditev v DZ odraža v sodni praksi. Ugotavlja ali se je sodna praksa bistveno spremenila, ali pa je sodišče že pred ureditvijo podjetniškega premoženja zakoncev v DZ odločalo podobno kot po ureditvi. Delo predstavi razloge zakaj je bila potrebna ureditev področja podjetniškega premoženja zakoncev v DZ in ugototvlja ali je bila ureditev v DZ potrebna zaradi težav, ki jih je v praksi povzročala pravna praznina. Na koncu delo ugotavlja ali je ureditev v DZ ustrezna in ali bi bilo potrebno problematiko podjetniškega premoženja zakoncev bolje urediti tudi v določbah korporacijskega prava.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zakonska zveza, skupno premoženje, ločeno premoženje, podjetniško premoženje, gospodarska družba, zunajzakonska skupnost, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, Družinski zakoni
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 564; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (496,17 KB)
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh