Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Informirana privolitev (informed consent) v medicinskem posegu
Renata Frank, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pojasnilna dolžnost, informirana privolitev, zdravnik, pacient
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 3371; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

2.
Odškodninska odgovornost zdravnika zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti
Alesia Koletič, 2016

Opis: Moderno odškodninsko pravo se ukvarja predvsem s tem, kdaj in kako naj oškodovanec dobi povrnjeno že povzročeno škodo oziroma kako naj se izogne škodi, ki mu grozi. To je predvsem odraz miselnosti, da škode ni dolžan nositi tisti, ki jo je utrpel, ampak naj mu pravo pomaga škodo odpraviti ali ublažiti. Osrednji subjekt odškodninskega prava je oškodovanec in ne povzročitelj škode. Odškodninska odgovornost predstavlja tisto vrsto obligacijskega razmerja, v katerem je en subjekt zavezan drugemu povrniti povzročeno škodo, slednji pa je upravičen od prvega to povračilo zahtevati. Splošne predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti, ki morajo biti izpolnjene so protipravnost, vzročna zveza ter škoda. Pojasnilna dolžnost zdravnika je zdravnikova dolžnost, da pacientu pojasni njegovo diagnozo, terapijo in način ter prognozo zdravljenja in posledice opustitve zdravljenja. Pacientu je s pravilno izpolnitvijo te zdravnikove dolžnosti zagotovljena ustavna pravica do samoodločbe in možnost, da na podlagi dejstev oblikuje svojo svobodno voljo. Vsebino, obseg, obličnost in trenutek pojasnila predpisuje zakon, vendar pa je pomembno, da zdravnik pojasnilo prilagodi vsakemu pacientu posebej. Zakonsko urejeni so tudi primeri, v katerih pojasnilo ni potrebno. Odškodninsko odgovornost zdravnika je mogoče uveljavljati na dveh temeljih, in sicer, kot poslovno (pogodbeno) ter neposlovno odškodninsko odgovornost (civilni delikt). Meja med poslovno in neposlovno odškodninsko odgovornostjo je tanka in kot kaže iz primerov sodne prakse se glede tega vprašanja opredeli sodišče.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odškodninska odgovornost, pojasnilna dolžnost, zdravnik, pacient
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 5033; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (816,09 KB)

3.
4.
5.
Problematika izbrisa podrejenih dolžniških finančnih instrumentov
Nejc Halzer, 2020

Opis: Magistrsko delo celovito obravnava področje podrejenih dolžniških finančnih instrumentov, med katere sodijo tudi podrejene obveznice. Slednje so v letih po globalni finančni krizi izdajale komercialne banke z namenom krepitve regulatornega dela kapitala, podrejene obveznice pa so se prodajale tako poučenim kot tudi nepoučenim vlagateljem, ki jim ni bila pojasnjena visoko tvegana narava teh instrumentov. Leta 2013 je Evropska unija zaradi slabega finančnega stanja nacionalnih komercialnih bank Republiki Sloveniji naročila izvedbo stresnih testov s strani neodvisnih revizorjev, rezultati pa so v več nacionalnih bankah pokazali finančni primanjkljaj ali celo negativni kapital. Ker je bankam, katerih kapitalsko stanje ni bilo ustrezno, grozil stečaj, je z namenom zagotovitve kapitalske ustreznosti prišlo do spremembe zakonodaje, konec leta 2013 pa je Banka Slovenije na podlagi novele Zakona o bančništvu izdala odločbe o izrednih ukrepih, na podlagi katerih je v več komercialnih bankah prišlo do izbrisa podrejenih obveznic. Delo analizira okoliščine, v katerih je prišlo do izbrisa podrejenih obveznic, odločbo Ustavnega sodišča, ki je leta 2016 presojalo o tej zadevi, obravnava spremembe zakonodaje na predmetnem področju, ob obravnavi instituta odškodninske odgovornosti pa se opredeljuje tudi do morebitnih pravdnih zahtevkov imetnikov izbrisanih finančnih instrumentov
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: podrejene obveznice, izbris podrejenih obveznosti, mehko pravo EU, ZPSVIKOB, odškodninska odgovornost, pojasnilna dolžnost, vrednostni papirj
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1136; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

6.
Pacientova pravica do zavrnitve zdravljenja
Tamara Savić, 2022

Opis: V diplomskem delu z naslovom Pacientova pravica do zavrnitve zdravljenja smo predstavili in analizirali različne pravne akte, ki so odločilni za ureditev pacientove pravice do zavrnitve zdravljenja. Med mednarodnopravnimi dokumenti izpostavljamo Oviedsko konvencijo, Lizbonsko deklaracijo o bolnikovih pravicah ter ELPP. Temeljni nacionalni pravni vir je ZPacP. V diplomskem delu so predstavljeni pojmi pravice do samoodločanja, pojasnilna dolžnost zdravnika in pravne posledice, do katerih pride, če slednja ni ustrezno opravljena. Temeljni poudarek pa je na predstavitvi vsebine pravice do zavrnitve zdravstvene oskrbe ter pravice do odločanja o bodoči zdravstveni oskrbi. Ugotovili smo, da sta omenjeni pravici v Sloveniji urejeni v zadostni meri in na primeren način. Posamične pomanjkljivosti, na katere v nalogi opozorimo, so bolj kot ne posledica neustrezne uporabe zakonodaje v praksi, kot pa njenih resnih pomanjkljivosti. Menimo, da je prav, da se zakonska ureditev pojasnilne dolžnosti opira predvsem na strokovno usposobljenost zdravnika, pacient pa lahko, na podlagi pravilno izpolnjene pojasnilne dolžnosti, sprejme zanj najbolj ustrezno odločitev o zdravljenju. To je lahko tudi odločitev o zavrnitvi zanj, po mnenju zdravnika, potrebnega in primernega zdravljenja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Pacientove pravice, pojasnilna dolžnost, privolitev v zdravljenje, zavrnitev zdravljenja, pravica do odločanja o bodoči zdravstveni oskrbi.
Objavljeno: 13.04.2022; Ogledov: 862; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (586,90 KB)

7.
Najpogostejše kršitve pacientovih pravic in pravno varstvo
Melita Šušmelj, 2021

Opis: Magistrsko delo obravnava pacientove pravice in pravno varstvo, ki ima podlago v Zakonu o pacientovih pravicah ter tudi v Ustavi RS. V prvem delu magistrskega dela smo predstavili razvoj normativne ureditve pacientovih pravic na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni. Podrobno smo predstavili 15 pacientovih pravic po ZPacP. V drugem delu magistrskega dela smo izvedli analizo kršitev pacientovih pravic v letih 2019 in 2020 na KOGE in opisali postopek zahteve za prvo obravnavo pacientovih pravic. Izpostavili smo problem zasilnih bolniških postelj v povezavi s pacientovimi pravicami ter problem selitve ambulantne dejavnosti v povezavi z ukrepi zaradi epidemije. Iz Poročila o stanju pacientovih pravic za leto 2019 smo povzeli najpogostejše kršitve na nacionalni ravni. Pregledali smo sodno prakso in stališča slovenskih sodišč. S komparativno metodo smo prikazali normativne ureditve pacientovih pravic v DČ EU (Avstrija, Hrvaška, Italija in Slovenija). Ob razglašeni epidemiji COVID-19 smo ugotavljali, ali ukrepi za zajezitev okužbe s SARS Cov2 vplivajo na omejevanje pacientovih pravic in predvsem na katere. V zadnjem delu magistrskega dela smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da je na KOGE najpogosteje uveljavljana pacientova pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo in kršitev pravice do obveščenosti in sodelovanja, na nacionalni ravni pa kršitev pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave ter pravica do spoštovanja pacientovega časa. Pri praktičnem primeru smo zaključili, da zasilne postelje pomenijo pravico pacienta do zdravstvene obravnave, je pa vprašljiva primerna, varna in dostojna obravnava. Podobno kot v literaturi smo mnenja, da je v času epidemije lahko več kršitev zaradi omejevanja pravic, še posebej ranljivim skupinam, kar smo potrdili tudi s primerom selitve ambulantne dejavnosti. Ugotovili smo, da je bilo v prvem valu epidemije 2020 povprečno 30 odstotkov manj elektivnih obravnav v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019. Dejanske posledice neizvedenih obravnav bo pokazal čas. Slovenska sodišča so v zvezi s sodnim varstvom pacientovih pravic izoblikovala določena stališča, pomembna za obravnave na specializiranih in rednih sodiščih. V primerih reševanja kršitev pacientovih pravic je ključen ustrezen pristop, še posebej pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti ob obravnavi prvih zahtev, ki lahko bistveno zmanjšajo postopke na drugi stopnji ali v primerih materialno pravnih presoj.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pacientove pravice, normativna ureditev, kršitev, pravno varstvo, sodna praksa, pojasnilna dolžnost, napaka, zaplet, pristop
Objavljeno: 30.08.2022; Ogledov: 643; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh