1. Modeliranje mednarodnih migrantskih tokov na BalkanuBlaž Rodič, Aleš Bučar-Ručman, Igor Bernik, 2021, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Politično dinamiko v Evropski uniji od leta 2015 naprej je močno zaznamovala begunska ali migrantska kriza, ki je
polarizirala politično areno in sprožila intenzivno politično razpravo, ki je vključevala različne teze o vzrokih, naravi in posledicah te krize. V prispevku utemeljimo potrebo po novem pristopu k modeliranju migracij in predstavljamo stanje raziskave, v okviru katere razvijamo model mednarodnih migrantskih tokov, osredotočen na področje Balkana. Uporabljeni pristop predstavlja integracijo znanja in spoznanj iz družboslovnih in naravoslovnih znanosti in disciplin, ki po našem mnenju predstavlja najboljši okvir za razumevanje migracijskih procesov. Trdimo, da so kompleksni družbeni pojavi, kot so migracije, sami po sebi interdisciplinarni problemi, ki zahtevajo multidisciplinarni pristop in povezovanje vseh pomembnih vplivnih dejavnikov v odločitve migrantov in
vključevanje večih metod modeliranja. Tak pristop bi omogočil modeliranje migracijskih tokov na podlagi realističnega geopolitičnega modela in modeliranja procesov odločanja posameznikov in skupin v procesih migracij.
Ključne besede: migracije, Balkanska pot, modeliranje, simulacija, agentno modeliranje, teorije migracij, migracijska politika
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 297; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (808,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Zelena prestolnica Evrope : primerjava prestolnice Ljubljana in prestolnice TalinJasna Dedivanović Bubanja, 2025, magistrsko delo Opis: V pričujočem magistrskem delu obravnavam pereče tematike, s katerimi se v današnjem času soočajo evropske prestolnice. Dejstvo je, da je ena izmed glavnih problematik v evropskih prestolnicah visoko onesnaževanje okolja, druga velika problematika pa je vedno večji pretok ljudi znotraj evropskih držav, kar posledično pomeni veliko stanovanjsko stisko, ne le za prebivalce prestolnic, temveč tudi za ljudi, ki v slednje prihajajo za daljše časovno obdobje. Da bi se v evropskem prostoru predstavljena problematika zmanjšala do te meje, da bo življenje v prestolnicah prijetnejše in bolj kakovostno, se je na pobudo župana glavnega mesta Estonije – prestolnice Talin, gospoda Jürija Ratasa, v letu 2006 oblikoval projekt Zelena prestolnica Evrope. Vsebina projekta opisuje, da lahko pri projektu sodelujejo le tiste prestolnice, ki pri ključnih dejavnikih, pomembnih za izboljšavo evropskega prostora dosegajo rezultate z visokimi okoljskimi standardi, odgovornemu in okolju prijaznemu delovanju, skrbijo za zelene površine in naklonjenosti trajnostnemu razvoju. Prestolnica Ljubljana je laskavi naziv prejela v letu 2016, zato sem v magistrskem delu predstavila dosežke, izboljšave, smernice ter strategijo, ki jo je na natečaju predstavila. Zaradi bolj objektivnega vpogleda v projekt sem naredila primerjavo z estonsko prestolnico Talin, dobitnico naziva v letu 2023. Posebni poglavji se dotikata okoljske politike in varstva okolja v celotnem evropskem prostoru in obeh prestolnicah, ter velik pretok migrantov iz drugih evropskih ter tretjih držav. V tem delu sem se poglobila na mnenja meščanov obeh prestolnic. Zato so bila raziskovalna vprašanja vsebinsko oblikovana v smeri, da pridobim njihova opažanja za kakovostno in udobno življenje v obeh prestolnicah, kar je v rezultatih raziskave tudi predstavljeno. V zaključku magistrskega dela sem izpostavila nekatere prednosti in predvsem slabosti dobljenega naziva ter podala možna priporočila za prestolnici.
Ključne besede: projekt Zelena prestolnica Evrope, prestolnici Ljubljana in Talin, trajnostni razvoj, okoljska politika, varstvo okolja, migracija, zelena območja, stanovanjska problematika, inovativnost
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 463; Prenosov: 25
Celotno besedilo (720,74 KB) |
3. EU in vzpon Kitajske : analiza zunanje politike EU do KitajskeMojca Habjanič, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo preučuje odnos med EU in Kitajsko ter njuno zunanjepolitično sodelovanje. Zunanja politika je nenehno spreminjajoč se proces, ki se prilagaja globalnim spremembam in novim izzivom. Dinamika mednarodnih odnosov, geopolitični premiki in gospodarske spremembe zahtevajo, da države nenehno preoblikujejo in prilagajajo svoje zunanjepolitične strategije. Izhodišči raziskave sta dve ključni hipotezi: (1) Kitajska je globalna sila na področju ekonomije, tehnologije in zunanje politike, ki z gospodarsko razvitostjo in hitrim tehnološkim napredkom ter homogenim delovanjem na zunanjepolitičnem področju prevzema vodilno vlogo napram evropski skupni politiki, ki navzven ne deluje enotno in prepričljivo, in (2) Izboljšanje odnosov med EU in Kitajsko preprečujejo predvsem različni pogledi obeh udeleženk na evropske vrednote, pravno državo, človekove pravice, mednarodne norme in standarde ter evropske zaveze k podnebnemu programu in energetskemu prehodu. Delo je razdeljeno v več poglavij. Uvodno poglavje predstavi raziskovalno vprašanje, cilje, hipotezi in metodologijo. V drugem poglavju je podan teoretični okvir, ki vključuje pregled ključnih teorij mednarodnih odnosov s poudarkom na realistih, liberalnih in konstruktivističnih pristopih. Tretje poglavje analizira ključne zgodovinske dogodke, ki so oblikovali sodobno kitajsko zunanjo politiko, in preučuje vpliv teh dogodkov na trenutno politiko. Četrto poglavje se osredotoča na konkretne dokumente in strategije Evropske unije v odnosu do Kitajske, s poudarkom na trgovinskih in varnostnih vprašanjih. V petem poglavju so predstavljeni rezultati raziskave, vključno z analizo, kako kitajska zunanja politika vpliva na mednarodne odnose in kako Evropska unija skuša nasloviti izzive, ki jih prinaša Kitajska. Rezultati raziskave potrjujejo prvo hipotezo, saj Kitajska resnično uporablja zunanjepolitična načela za krepitev svojega globalnega vpliva, predvsem v okviru pobude En pas, ena cesta ter s svojo diplomatsko in gospodarsko strategijo v Afriki in Južnem Pacifiku. Druga hipoteza je prav tako potrjena, saj Evropska unija poskuša uravnotežiti svoje gospodarske interese z varnostnimi in političnimi vprašanji, kar pa povzroča notranje razkole znotraj EU. V magistrskem delu so torej predstavljena dejstva, ki oblikujejo zunanjo politiko Evropske unije in Kitajske, pri čemer se naša raziskava osredotoča na analizo njunih politik. Povzete so ugotovitve, stališča in mnenja različnih avtorjev in dokumentov, ki so bila združena v smiselno celoto. Poleg tega so podana tudi lastna mnenja in opažanja.
Ključne besede: zunanja politika EU, odnosi med EU in Kitajsko, BRI strateški partner, pregled nove moči, akter, neposredni odnosi, geopolitika
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 364; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,42 MB) |
4. Individualizacija kazenskih sankcij z vidika namena kaznovanja : magistrsko deloSara Simončič, 2024, magistrsko delo Opis: Ko sodišče spozna, da je storilec storil kaznivo dejanje, mora zoper njega ustrezno ukrepati. Klasična reakcija na kriminaliteto je kaznovanje, ki v sodobnem času in pravni državi temelji na individualizaciji kazenskih sankcij. To pomeni, da se mora kazenska sankcija v vsakem posameznem primeru prilagoditi teži kaznivega dejanja in osebnosti storilca. Slovenski kazenski zakonik pozna več vrst kazenskih sankcij, ki so razpisane v razponih, in številne druge institute, ki omogočajo uresničevanje individualizacije tudi v praksi. Sodnik mora v konkretnem primeru presojati, katera kazenska sankcija je najbolj primerna in v kakšni višini. Ker ima sodnik določeno stopnjo diskrecije pri odločanju, je bistveno, da ne sledi lastnim prepričanjem, ampak da ga pri odločitvah vodi namen kaznovanja, ki mora biti jasno opredeljen in predstavlja glavno vodilo pri delu sodišč ter vseh drugih pravosodnih organov, ki morajo zasledovati enake cilje. Skozi zgodovino sta se kaznovanje in namen kaznovanja spreminjala. Tako danes poznamo veliko bolj humane kazenske sankcije, pri katerih naj bi bilo glavno vodilo ponovna reintegracija storilcev kaznivih dejanj v družbo. Določba o namenu kaznovanja je bila ponovno vključena v Kazenski zakonik šele leta 2017. Namen kaznovanja je pomemben z vidika kaznovalne politike, ki je odvisna tudi od usmeritve sodišč. Številne države se danes soočajo s kaznovalnim populizmom, kar pomeni zaostrovanje kazenskih sankcij, večjo uporabo zaporne kazni in posledično prezasedenost zaporov.
Ključne besede: individualizacija kazenskih sankcij, namen kaznovanja, kazenske sankcije, olajševalne in obteževalne okoliščine, rehabilitacija, kaznovalna politika
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 366; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,27 MB) |
5. Sankcije Evropske unije v primeru ukrajinsko-ruske vojne 2022–2024 : magistrsko deloKarin Kirn, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu bo predstavljen že več let trajajoč konflikt med Ukrajino in Rusijo, ki je 24. februarja 2022 prerasel v vojno. Po agresiji nad Ukrajino je Evropska unija uvedla sankcije proti Rusiji, ki so postale pomemben dejavnik v mednarodnih odnosih. Dogajanje v Ukrajini in Rusiji je aktualna tematika, zato je namen magistrskega dela boljše razumevanje ter analiza sankcij Evropske unije proti Rusiji. Osredotočenost se nanaša na učinke in vpliv sankcij na doseganje ciljev ter odnosov med Evropsko unijo in Rusijo ter geopolitično stabilnostjo v regiji. Namen magistrske naloge je med drugim razjasniti pomen in vlogo sankcij kot instrumenta zunanje politike ter oceniti učinkovi-tost sankcij pri doseganju njihovega cilja. Cilj raziskave je razumeti učinkovitost sankcij proti Rusiji v obdobju od leta 2022 do leta 2024, analizirati preteklo zgodovinsko doga-janje v Rusiji in Ukrajini in preučiti vrste, oblike sankcij ter oceniti njihovo učinkovitost. Pričakuje se, da se bo z vpogledom in analizo učinkovitosti sankcij globje spoznalo, ali so sankcije dosegle svoje učinke in cilje, ter kako so oblikovale dinamiko vojne. Na podlagi teh ugotovitev bo lažje razumeti sankcije kot instrumenta zunanje politike.
Ključne besede: Sankcije Evropske unije, ukrajinsko-ruska vojna, mednarodno pravo, zunanja politika, ekonomske sankcije
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 443; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,18 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. Iran, pravice žensk, vojna in politika v Iranu : magistrsko deloSabadete Lezi, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana tematika o Iranu, pravicah žensk, vojni in politiki v Iranu ter človekovih pravicah v Iranu. Zaradi geostrateškega položaja in posedovanja obsežnih virov ogljikovodikov je Iran postal igralec veliko večjega pomena na mednarodnem prizorišču, kot bi lahko nakazovala njegova politična in gospodarska moč. Zagotovo je res, da je Iran edino vprašanje, ki ga imajo ameriški predsedniki v zadnjih desetletjih. Če pustimo fascinacijo na strani, obstajajo dobri gospodarski in politični razlogi za nadaljnje zanimanje za Iran. Ne samo, da ima četrte največje zaloge nafte na svetu (z novimi zalogami, ki jih odkrivajo), ima tudi druge največje znane zaloge zemeljskega plina, ki jih presega le Rusija. Večina jih še ni bila izkoriščena. Poleg lastnih virov se zaloge raztezajo na dveh glavnih svetovnih energetskih centrih, na Perzijski zaliv in obalo Kaspijskega morja. Kot je poudaril neki iranski uradnik, bi Iran ostal pomemben igralec, tudi če ne bi imel lastnih virov ogljikovodikov. Ameriški politiki so ugotovili, da je obsežen kulturni vpliv Irana v regiji (zlasti na Kavkazu in v Srednji Aziji) težko prezreti, kaj šele izolirati. Poleg tega ima Iran druge obsežne mineralne in človeške vire, ki mu dajejo možnost, da postane gospodarska sila v regiji. Ima znatne zaloge bakra, premoga in železa, medtem ko je njeno relativno veliko prebivalstvo, ki šteje približno 63 milijonov, večinoma pismeno in razmeroma dobro izobraženo. Za številne analitike je Iran preprosto postal razdražljiva anomalija, katere trmasta odločenost, da ostane prepoznaven, ga je postavila čez mejo. Poleg tega izpodbija širše predpostavke o neskladnosti islama in demokracije s trditvijo, da je vzajemno konstruktivno razmerje med tema dvema konceptoma dejansko možno in da je Iran vodilni pri dokazovanju tega skozi mešanico elite in množične politike.
Ključne besede: Iran, pravice žensk, politika, islam, vojna
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2024; Ogledov: 1049; Prenosov: 0 |
10. Problematika aktivnosti EU glede procesa širitve na države Zahodnega Balkana : diplomsko deloTjaša Polak, 2023, diplomsko delo Opis: Za širitev EU je potrebno strinjanje vseh držav članic. EU je sicer obljubila članstvo šestim državam Zahodnega Balkana, vse od leta 2003 pa so dogovori zamrznili. Prav tako so bili zavrženi vsi pozivi o konkretnem časovnem okviru. Zaradi razhajanj med državami EU glede sprejema novih članic in počasnega poteka reform v šestih čakajočih državah se morebitna širitev že leta ne premika naprej. Več članic je zaradi zaskrbljenosti nad nadaljnjo širitvijo z manj razvitimi državami zadržalo proces širitve. EU je po obsežnih širitvah v letih 2004 in 2007 doživela številne krize in šoke, od gospodarske do migracijske krize, brexita in zdaj še pandemije, zaradi česar se želi pred novo širitvijo najprej notranje utrditi. Istočasno pa je šest balkanskih držav EU dalo dobre razloge, da upočasni širitveni proces. Znane težave so pomanjkanje vladavine prava, korupcija, etnična vprašanja in dvostranske napetosti med državami. EU je po eni strani postala vse bolj usmerjena vase, hkrati pa je širitev zdrsnila iz seznama prioritet, ker je bila soočena z globalnimi izzivi. Zagon novim aktivnostim za širitev daje vse večja prisotnost Rusije in Kitajske v regiji, kjer je EU izgubila precej vpliva na področju infrastrukture in investicij, pa tudi sicer zaradi svoje politike. Geostrateški razmisleki držav članic utegnejo tudi okrepiti evroskepticizem, nekateri v EU razmišljajo, da bi širitev, ki je bila namenjena za izvoz stabilnosti, lahko uvozila nestabilnost. Nekatere potencialne članice imajo tesne vezi s tujimi silami in lahko delujejo kot njihov zaveznik v EU, s čimer bi doseganje skupne zunanje politike EU postalo še težje. EU bo morala nadaljevati aktivnosti v podporo širitvenim procesom in stabilizaciji regije s programi ekonomskega in investicijskega načrta z Berlinskim procesom. Celotna situacija se je v Evropi 24. februarja 2022 dodatno spremenila in otežila, ko je Rusija sprožila obširno vojaško invazijo na Ukrajino, ta pa je prešla v totalno vojno, ki ima vse večje posledice za celotno Evropo in tudi cel svet. Te posledice bodo vsekakor vplivale na gospodarsko, ekonomsko, finančno, varnostno in tudi migrantsko področje, tako v EU kot tudi v ostalih evropskih državah, še posebej pa na države Zahodnega Balkana in na njihovo pot v EU.
Ključne besede: širitev EU, EU, Zahodni Balkan, politika EU, članstvo v EU
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 1089; Prenosov: 45
Celotno besedilo (766,71 KB) |
