Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 143
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv investicij v omrežje za prenos električne energije na konkurenčnost notranjega trga
Duška Godina, 2016

Opis: Eno izmed pomembnejših področij evropske integracije je področje energetike, zato so institucije Evropske unije in posledično države članice v zadnjih dvajsetih letih temu namenile veliko pozornosti. Bistvene značilnosti liberalizacije energetskega trga so sprememba strukture trga, ločitev dejavnosti, dostop tretje strani do omrežij za prenos in distribucijo električne energije in zemeljskega plina, prosta izbira dobavitelja ter ustanovitev neodvisnih regulativnih organov. Postopek liberalizacije že daje vidne rezultate, saj so se veleprodajne cene električne energije in zemeljskega plina znižale, odjemalci pa imajo večjo izbiro. Cilj dokončne vzpostavitve notranjega energetskega trga do leta 2014 pa ni bil dosežen. Velika ovira za trgovanje med državami članicami in vključevanje razpršene proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov je pomanjkanje čezmejnih povezav za prenos električne energije. Intenzivno se razvija proces spajanja trgov, ki blaži učinke povečane proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije in zagotavlja pretok električne energije z območja z nizkimi cenami na območje z visokimi cenami. Za nadaljnji razvoj notranjega energetskega trga in doseganje večje povezanosti med državami članicami je pomembno skrbno načrtovanje razvoja omrežij na ravni Evropske unije. Osrednjo vlogo bodo pri tem odigrali projekti skupnega interesa in pravila porabe prihodkov iz naslova dodeljevanja čezmejnih prenosnih zmogljivosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: električna energija, zemeljski plin, investicije, konkurenčnost, čezmejno povezovanje, notranji energetski trg, energetska omrežja, energetska politika, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 3744; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

2.
Primerjava inovacijske politike Slovenije in Finske
Regina Gruden, 2016

Opis: Slovenija si je v vseh resolucijah, ki zadevajo znanost, zadala visoke cilje. Ali jih tudi dosega ali ne, pa se sprašujejo večinoma samo znanstveniki in zaposleni na znanstvenih institucijah in univerzah. Večine Slovencev znanost ne zanima, jemljejo jo kot oddaljen, odvečen in nepotreben element, nemalokrat kot breme v proračunu, kot dejavnost, ki jo je treba financirati, vendar od nje ni pričakovati kakšnega povratnega finančnega učinka. Znanstveniki pa večinoma ugotavljajo, da vlaganja v slovensko znanost zaostajajo za razvitimi državami in da se razmere za raziskovalno delo in raziskave kljub visokoletečim resolucijam ne izboljšujejo. Slovenski znanstveniki tako preveč časa, ki bi ga lahko kreativno uporabili za ustvarjanje presežkov, izmenjavo znanja s kolegi po svetu in sodelovanje z gospodarstvom, porabijo za reševanje vsakodnevnih eksistenčnih problemov, zaradi česar je njihovo znanje vse premalo uporabljeno v praksi. Finska je v Evropi vodilna med gospodarsko in družbeno izrazito odprtimi državami, na prodročju inovacij je že leta na prvem mestu. S svojo odprtostjo lahko na eni strani izkorišča evropski in globalni trg za vse bolj omejeno prodajo lastnih izdelkov in storitev, na drugi strani pa potenciale globalnega trga vse bolj vključuje v svoj razvoj. Na osnovi povsem praktične primerjave normativov in rezultatov, usmeritev in želja sem razložila, česa v slovenski znanosti še nismo storili, da bi se s svojimi rezultati na področju inovacij bolj približali vodilni državi v Evropi, torej Finski. Dejstvo je, da je Finska v zadnjih letih odprla dvanajst tisoč visoko kakovostnih delovnih mest in sklenila več tisoč poslov. Iz Slovenije pa je v tem času odšlo vsaj 400 mladih doktorjev znanosti. Izkušnje učinkovite Finske inovacijske politike so lahko dobra osnova za izvedbo popravkov na področju zakonodaje in financiranja inovacijske dejavnosti v slovenskem okolju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: inovacijska politika, nacionalni inovacijski sistem, raziskave, razvojna politika, razvojna strategija, Obzorje 2020, Slovenija, Finska, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 3875; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (935,78 KB)

3.
Prispevek policijske misije Evropske unije na palestinskih ozemljih pri zagotavljanju varnosti zahodnega brega
Gregor Hodnik, 2016

Opis: V magistrski nalogi sem predstavil delovanje policijske misije Evropske unije na palestinskih ozemljih (EUPOL COPPS) in opisal njen vpliv na varnost v tej regiji ter obenem ocenil pomen sodelovanja slovenske policije v tej policijski misiji za Republiko Slovenijo in slovensko policijo. Kot slovenski policist sem 18 mesecev opravljal naloge svetovalca palestinski policiji v policijski misiji Evropske unije EUPOL COPPS (angl. Coordinating Office for Palestinian Police Support) na Zahodnem bregu. Policijska misija EUPOL COPPS je del skupne varnostne in obrambne politike EU, njen cilj pa je prispevati k stabilnosti v tej regiji. Ta policijska misija spada med misije za izgradnjo institucij in zmogljivosti ter kot taka spada med najbolj zahtevne in kompleksne. Magistrska naloga podaja odgovore na postavljene hipoteze in tako seznanja ožjo in širšo javnost o delu policijske misije EUPOL COPPS, o njenem pomenu za regijo, v kateri se nahaja, in o pomenu sodelovanja za RS in njeno policijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policija, mednarodne operacije, mednarodne misije, varnostna politika, obrambna politika, palestinska civilna policija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 3943; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)