1. Vpliv naklona medenice na kronično bolečino v križuSebastjan Drobne, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Namen diplomske naloge je pregledati in predstaviti strokovno ter znanstveno literaturo s področja nagiba medenice v povezavi s kronično bolečino v križu. Metode: Za preučitev strokovne in znanstvene literature je bila uporabljena deskriptivna metoda raziskovanja. Pri iskanju strokovne literature je bila uporabljena baza podatkov kooperativnih raziskovalnih sistemov PubMed, Sci Hub, Google Scholar in slovenski COBBISS. Rezultati: Raziskave kažejo, da anteriorni nagib medenice vpliva na kronično BvK, vendar obstaja verjetnost, da kronična BvK zaradi prilagoditev privede do povečanega anteriornega nagiba medenice. Raztezne vaje in vaje za krepitev mišic trupa, kolka in kolena zmanjšajo BvK ter v večini raziskav tudi prekomerni nagib medenice. Uporabnost: Predstavitev novejše literature s področja nagiba medenice v povezavi s kronično bolečino v križu ter vpliv razteznih vaj in vaj za moč na naklon medenice. Omejitve: Med omejitve pri izdelavi diplomske naloge štejemo pomanjkljivo literaturo, nedokončane raziskave in majhno število preiskovancev v raziskavah.
Ključne besede: drža, ledvena lordoza, sagitalno ravnovesje, analiza drže, spino-medenična poravnava, globalna drža, merjenje drže, medenični naklon, kronična bolečina v križu, mišična dolžina, mišična zmogljivost, vaje za pravilno držo, mišično nesorazmerje.
Objavljeno v ReVIS: 19.10.2021; Ogledov: 2968; Prenosov: 111
 Celotno besedilo (507,44 KB) |
2. Uspešnost mediacije in alternativno reševanje civilnih sporov : magistrsko deloMarinka Troha, 2020, magistrsko delo Opis: Mediacija je v sodobnem pravu alternativa sodnemu odločanju. Pri mediaciji stranki sodelujeta, spori se rešujejo hitro in zaupno, odnosi med strankama se praviloma izboljšajo oziroma se zmanjšajo negativna čustva, razrešijo se odprta vprašanja, postopek je prožen in ekonomičen. Mediacija v civilnih sodnih postopkih in poravnava v kazenskem postopku sta uspešna pod pogojem, da so upoštevana načela postopkov, da ti potekajo po smiselnih fazah, ob uporabi pravilno izbranih tehnik in veščin ter da imajo poravnalci oziroma mediatorji ustrezne osebnostne karakteristike. Statistični podatki kažejo na obeh področjih trend upadanja števila postopkov. Tudi podatki za Republiko Hrvaško kažejo enako tendenco, vendar ima Hrvaška zelo razvit sistem izvensodnih mediacij oziroma poravnav in v tem je zelo uspešna. Razlogi za nižjo uspešnost so tako na strani pravne regulative, sodelujočih mediatorjev oziroma poravnalcev in strank. Z izvedbo predlogov sprememb pravne regulative de lege ferenda (javna služba za mediacijo, brezplačnost v primeru uspešnosti, sprememb v organizaciji (predlog poravnave takoj po naznanitvi kaznivega dejanja oziroma takoj po vložitvi tožbe)), usposabljanjem mediatorjev in ozaveščanjem širše družbene skupnosti je mogoče doseči trend rasti uspešnosti mediacije oziroma poravnave v korist udeležencev in širše družbe.
Ključne besede: spori, alternativno reševanje sporov, mediacija, mediator, poravnava, načela
Objavljeno v ReVIS: 10.03.2021; Ogledov: 3164; Prenosov: 152
Celotno besedilo (698,32 KB) |
3. Institut poenostavljene prisilne poravnave in njegova zloraba : magistrsko deloSabina Mahnič, 2020, magistrsko delo Opis: Institut poenostavljene prisilne poravnave (PPP) je eden od institutov insolventnega prava in eden od postopkov zaradi insolventnosti. Uveden je bil z novelo ZFPPIPP-E leta 2013, od takrat pa je bil večkrat spremenjen ter še večkrat zlorabljen. Namen njegove uvedbe je bil najmanjšim, tj. mikro družbam in samozaposlenim omogočiti čim ugodnejše prestrukturiranje. Vendar se je njegov namen izjalovil, ko so na podlagi pogojev za vložitev predloga PPP to izkoristila podjetja, ki so se želela po hitri poti znebiti čim več dolgov. Tako so se kmalu po uvedbi PPP v njej znašla podjetja, ki so sicer izpolnjevala dva od treh zahtevanih meril za klasifikacijo v mikro družbo, ki jo ureja 55. člen ZGD-1 1 , nikakor pa niso spadala glede na delovanje in razvpitost med mikro družbe. Zloraba instituta se je še bolj razrasla, ko je bil ukinjen pogoj, da je potrebno upnikom ponuditi vsaj 50% poplačilo terjatev. Takrat so družbe množično vlagale predloge za 5% ali še manjše poplačilo terjatev. Taki primeri na čelu s postopki PPP družb v skupini ELECTA v lasti družine Janković so razlog, zakaj se zadnje leto sestajata implementacijska komisija ZFPPIPP in Komisija za nadzor javnih financ. ZFPPIPP je torej potreben temeljite reforme, predlaga se tudi ali umestitev PPP med redno prisilno poravnavo ali pa njena ukinitev. Vsekakor pa je potrebno postopati dokaj hitro, predvsem pa logično in nevtralno, da se čimprej preprečijo nove zlorabe in da bo PPP končno služila svojemu pravemu namenu, tj. pomagati dolžnikom prestrukturirati družbo za nadaljnje poslovanje.
Ključne besede: poenostavljena prisilna poravnava, zloraba instituta, insolventno pravo, upnik, dolžnik
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 2369; Prenosov: 126
Celotno besedilo (873,23 KB) |
4. |
5. Poenostavljena prisilna poravnava : diplomsko deloMatic Miklič, 2019, diplomsko delo Opis: Poenostavljena prisilna poravnava je relativno nov insolventni postopek, ki ga ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in se uporablja za manjše družbe. Ko se družba znajde v likvidnostnih težavah, torej ko ni več sposobna plačevati svojih obveznosti, lahko sodišču predlaga postopek, s katerim se odpiše del dolgov, s čimer ji upniki oprostijo del plačila dolga in nadaljujejo sodelovanje oz. poslovanje. S tem se izognejo stečaju, kjer ponavadi, po domače rečeno, ne dobijo skoraj nič. Postopek na predlog dolžnika uvede sodišče. Dolžnik naredi seznam terjatev, ki se delijo na različne terjatve, oziroma naredi seznam, komu in koliko je dolžan. Nato upniki glasujejo, če so za ali proti postopku. Zakon določa nekatere pogoje, ki so potrebni za sprejetje s strani upnikov ter druge zakonske določbe za uspešen predlog postopka. Bistveno je, da se večina upnikov strinja s predlogom in tako reši nastali položaj. Bistvenega pomena je, da se s postopkom poenostavljene prisilne poravnave prekinejo vsi izvršilni postopki in da se naredi finančna reorganizacija, s katero bo dolžnik vrnil preostali dolg do upnika, potem ko mu je le-ta del dolga odpisal.
Ključne besede: poenostavljena prisilna poravnava, upniki, dolžniki, terjatve, likvidnost, insolventnost, stečaj
Objavljeno v ReVIS: 06.01.2021; Ogledov: 7352; Prenosov: 143
Celotno besedilo (944,13 KB) |
6. |
7. |
8. |
9. Analiza vsebine in nekaterih vidikov udejanjanja insolvenčnih postopkov na primerih Epic, d.o.o. in G skupina, d.d. : diplomsko deloJernej Križnar, 2013, diplomsko delo Ključne besede: insolvenčni postopki, prisilna poravnava, stečajni postopek, primerjava insolvenčne zakonodaje, primer Epic, primer G skupina
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2019; Ogledov: 2877; Prenosov: 96
Celotno besedilo (667,82 KB) |
10. Institut poenostavljene prisilne poravnave : diplomsko deloPetra Šantak, 2016, diplomsko delo Opis: Postopek poenostavljene prisilne poravnave je v slovenskem pravnem sistemu dokaj nov institut, ki ga je leta 2013 uzakonila novela ZFPPIPP-E. V slovenskem pravnem sistemu poznamo dva glavna postopka zaradi insolventnosti, in sicer postopek prisilne poravnave ter stečajni postopek. Poglavitni namen postopka prisilne poravnave je izvedba ukrepov finančnega prestrukturiranja, s katerimi se zagotovi nadaljnje poslovanje dolžnikovega podjema in zagotovijo ugodnejši pogoji poplačila upnikov, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Medtem ko začetek stečajnega postopka ravno nasprotno pomeni konec dolžnikovega poslovanja z odprodajo njegovega premoženja. Pogoj za uvedbo insolvenčnih postopkov je nastop insolventnosti, ki nastopi ob prezadolženosti dolžnika. Postopek poenostavljene prisilne poravnave tako kot postopek redne prisilne poravnave spada med reorganizacijske postopke in pomeni poskus sanacije dolžnika do te mere, da dolžnik po uspešno končanem postopku nadaljuje s svojim poslovanjem prost dolgov.
Ključne besede: prisilna poravnava, stečaj, stečajno pravo, prestrukturiranje, insolventnost, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 4481; Prenosov: 144
Celotno besedilo (622,83 KB) |
