1. |
2. Zadovoljstvo kupcev z zasebnovarnostnim podjetjem v času veljave ukrepov v situaciji COVID-19 : magistrsko deloSaša Ljubišić, 2023, magistrsko delo Opis: Situacija COVID-19 je spremenila življenja ljudi po vsem svetu, zato tudi Slovenija ni bila imuna na spremembe. Varnostniki so čez noč poleg varovanja ljudi in premoženja začeli opravljati tudi druga dela, za katere niso imeli ustrezna znanja. Vlada je tedensko sprejemala nove Odloke za zajezitev epidemije COVID-19. Zasebno varovanje je v situaciji COVID-19 pridobilo čisto novo, zelo pomembno, funkcijo opravljanja dela varovanja ljudi in premoženja, kajti na podlagi dveh anket in intervjujev smo ugotovili, da so varnostniki v situaciji COVID-19 varovali predvsem zdravje ljudi. Povpraševanje varnostnikov se je v času veljave ukrepov v situaciji COVID-19 povečalo. Najpogosteje so zasebnovarnostna podjetja varnostnike usposabljala v pisni obliki preko elektronske pošte ob vseh spremembah vladnih ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19, da so lahko nemoteno, strokovno in učinkovito opravljali varovanje na različnih objektih. Zasebnovarnostna podjetja so se hitro organizirala v situaciji COVID-19 in redno spremljala na novo sprejete odloke vlade za zajezitev epidemije COVID-19 in jih ažurno prenašala na svoje zaposlene. V večini zasebnovarnostnih podjetjih so varnostnike usposabljali izključno na teme povezane s COVID-19, najpogosteje v pisni obliki preko elektronske pošte. Vsi naročniki zasebnovarnostnih storitev v večjih trgovskih centrih v Ljubljani (Supernova Ljubljana Šiška, Supernova Ljubljana Rudnik, Citypark Ljubljana, E. Leclerc Ljubljana in Aleja, nakupovalno središče Ljubljana Šiška) so bili z delom varnostnikov zadovoljni. Fokusirali smo se tudi na zadovoljstvo obiskovalcev v večjih trgovskih centrih po Ljubljani, ker je fluktuacija obiskovalcev v Ljubljani največja. Obiskovalci so bili v večini zadovoljni z varnostniki, ki so opravljali varovanje ljudi in premoženja v času veljave ukrepov v situaciji COVID-19. Varnostniki so uporabili več ukrepov varnostnika v situaciji COVID-19. Večkrat kot v primerjavi z obdobjem pred COVID-19 so preprečili vstop v objekt obiskovalcem, tokrat zaradi neupoštevanja ukrepov COVID-19, vendar niso večkrat uporabili ukrepa zadržanja osebe in fizične sile v času situacije COVID 19. Največkrat so varnostniki zoper obiskovalce na različnih objektih po Ljubljani uporabili ukrep varnostnika – opozorilo. Ključne besede: zasebno varovanje, zasebnovarnostna podjetja, ukrep, odlok, situacija COVID-19, zadovoljstvo, povpraševanje Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 633; Prenosov: 37 Celotno besedilo (1,31 MB) |
3. Strategija trgovine pod kozolcem : diplomska naloga višjega strokovnega izobraževanjaJasna Čemažar, 2023, diplomsko delo Ključne besede: prodaja, trgovina, strategija, cene, trženje, konkurenca, anketa, povpraševanje, ponudba, ekološki izdelki, izbrana kakovost Objavljeno v ReVIS: 21.12.2023; Ogledov: 669; Prenosov: 47 Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Pomen neformalnega izobraževanja in njegov razvoj v Biotehniškem centru Naklo med letoma 2009 in 2019Tina Košir, 2022, strokovni članek Ključne besede: vseživljenjsko izobraževanje, neformalno izobraževanje, tečaji, delavnice, usposabljanja, nacionalne poklicne kvalifikacije, projekti, ponudba in povpraševanje Objavljeno v ReVIS: 28.06.2023; Ogledov: 972; Prenosov: 28 Celotno besedilo (457,55 KB) |
5. Dejavniki turističnega povpraševanja in ponudbe v alpski turistični destinacijiDrago Papler, 2020, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: turizem, turistične destinacije, turistično povpraševanje, turistična ponudba, mnenjska raziskava, statistična analiza, korelacijska analiza, regresijska analiza Objavljeno v ReVIS: 11.11.2021; Ogledov: 1382; Prenosov: 88 Celotno besedilo (8,27 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Vplivi na povpraševanje po lokalnih pridelkih in živilih : diplomska nalogaDarja Judež, 2017, diplomsko delo Ključne besede: oskrbovalni sistemi, oskrbovalne verige, lokalni prehrambeni izdelki, lokalni pridelovalci, lokalni predelovalci, povpraševanje, kmetijsko gospodarstvo, nakupno odločanje, Slovenija Objavljeno v ReVIS: 20.08.2021; Ogledov: 1162; Prenosov: 67 Celotno besedilo (1,62 MB) |
7. Spremembe v financiranju visokega šolstva v razmerah gospodarske in finančne krize : doktorska disertacijaVesna Skrbinjek, 2015, doktorska disertacija Opis: Družbe znanja poudarjajo pomen izobraževanja kot enega izmed ključnih dejavnikov
gospodarskega in družbenega napredka. Posledično se akumuliranju človeškega kapitala
pripisuje mnogo pozitivnih učinkov, ki se kažejo skozi ekonomske in neekonomske koristi tako
na ravni posameznika kot celotne družbe. V evropskem visokošolskem prostoru se javno
financiranje visokega šolstva utemeljuje predvsem zaradi njegove družbeno odgovorne vloge,
zaradi česar so pričakovanja družbe do visokošolskih zavodov vse večja. Globalna gospodarska
in finančna kriza je pričakovanja družbe do visokega šolstva še povečala, vendar pa se obseg
javnih sredstev za visoko šolstvo v državah zaradi njenega negativnega učinka pomembno
spreminja, še posebej v tistih, ki jih je gospodarska in finančna kriza ekonomsko bolj oslabila.
Namen doktorske disertacije je z izsledki raziskave obogatiti področje financiranja visokega
šolstva s spoznanji o učinkih globalne gospodarske in finančne krize na evropske visokošolske
sisteme v smislu ugotavljanja sprememb razpoložljivosti finančnih sredstev za visoko šolstvo,
sprememb v povpraševanju po visokem šolstvu in sprememb števila diplomantov v povezavi z
visokošolskim trgom dela. Naše osrednje raziskovalno vprašanje se tako glasi, kako se v
razmerah globalne finančne in gospodarske krize spreminja financiranje visokega šolstva v
evropskih državah glede na specifične razmere v njihovih gospodarstvih. Pri raziskovanju
sprememb financiranja visokega šolstva smo obravnavane države glede na učinek globalne
gospodarske in finančne krize na njihova gospodarstva razdelili v dve skupini: gospodarsko
bolj oslabljene in gospodarsko manj oslabljene države. Na osnovi dobljenih dveh skupin smo
primerjalno raziskovali spremembe v financiranju terciarnega izobraževanja med letoma 2008
in 2011, torej vse od začetka globalne gospodarske in finančne krize do zadnjega leta, za
katerega smo imeli na voljo podatke. Spremembe v financiranju terciarnega izobraževanja smo
primerjali med skupinama in znotraj skupin.
Ugotovili smo, da so se javni izdatki za visoko šolstvo glede na druge javne porabnike
spreminjali manj, prav tako tudi v primerjavi z javnimi izdatki za izobraževanje. V začetnih
letih krize so se javni izdatki za visoko šolstvo v gospodarsko bolj oslabljenih državah zniževali
manj, medtem ko so se zaradi dolgotrajnosti in poglabljanja krize v kasnejših letih krize
zniževali bolj. Predvsem države, ki so pred krizo vlagale veliko sredstev v visoko šolstvo (v
deležu bruto domačega proizvoda; v nadaljevanju BDP), so ta vlaganja med krizo tudi ohranile
oziroma povečale. Ko upoštevamo vlaganja v visoko šolstvo, prilagojena glede na vpisane
študente, ugotavljamo, da so se naložbe v tem pogledu znižale predvsem zaradi povečanega
povpraševanja.
Ugotavljamo tudi, da so gospodarsko bolj oslabljene države javne izdatke za pomoči študentom
ohranjale bolj kot neposredne javne izdatke za visokošolske zavode (kar pa ne velja za
Slovenijo). V gospodarsko manj oslabljenih državah so države, ki so pred krizo vlagale visok
delež BDP-ja v visoko šolstvo, bolj krčile sredstva, namenjena pomoči študentom, kot sredstva
za visokošolske zavode. Prepoznavamo, da so mehanizme in instrumente financiranja visokega
šolstva v nekaterih državah spreminjali v smeri večje učinkovitosti, vendar to ni nujno posledica
učinka krize. Predvsem v gospodarsko bolj oslabljenih državah se je na institucionalni ravni
sprejelo več ukrepov racionalizacije sredstev, kar je vodilo tudi do zniževanja števila
zaposlenega akademskega osebja.
Povpraševanje po visokem šolstvu je bilo sicer večje v gospodarsko manj oslabljenih državah,
vendar se je delež mladih v najznačilnejši starostni skupini, ki se vpisuje v visoko šolstvo, v
gospodarsko bolj oslabljenih državah močno znižal. Bruto stopnja vpisa je bila tako višja v
gospodarsko bolj oslabljenih državah, čeprav tega nismo mogli potrditi na primeru Slovenije.
Med gospodarsko manj oslabljenimi in gospodarsko bolj oslabljenimi državami smo ugotovili
statistično značilne razlike v spremembi stopnje brezposelnosti diplomantov, kjer je bila
sprememba statistično značilno višja v gospodarsko bolj oslabljenih državah. Statistično
značilnih razlik v povečanju diplomantov med skupinama nismo potrdili, ugotovili pa smo, da
so med državami, ki so pred krizo vlagale veliko sredstev na študenta, in državami, ki so pred
krizo vlagale malo sredstev na študenta, statistično značilne razlike tako v spremembi rasti
števila diplomantov kot v spremembi stopnje brezposelnosti diplomantov.
Študija primera Slovenije je pokazala, da obstajajo tudi razlike med državami znotraj skupine
gospodarsko bolj oslabljenih držav, kamor se je uvrstila tudi Slovenija. Znižanja javnih
izdatkov za visoko šolstvo so se sicer podobno začela šele ob poglabljanju krize, vendar so se
javni izdatki za pomoči študentom znižali bolj kot javni izdatki za visokošolske zavode. Prav
tako se je način financiranja v letu 2011 spremenil, da v manjši meri upošteva elemente
uspešnosti. Hkrati ugotavljamo, da število študentov zaradi demografije upada bolj kot v ostalih
gospodarsko bolj oslabljenih državah. Število diplomantov se je v Sloveniji, nasprotno,
povečevalo bolj v skladu z gospodarsko manj oslabljenimi državami, kar lahko pripišemo
ukrepom racionalizacije sredstev s strani vlade. Prehod diplomantov na trg dela pa je težak, kar
se posledično kaže s povečevanjem stopnje njihove brezposelnosti.
Naše ugotovitve prispevajo novo znanje in razmislek o učinku gospodarske in finančne krize
na spremembe financiranja visokega šolstva, na podlagi česar se lahko oblikujejo priporočila
visokošolskim politikam za doseganje boljših rezultatov v visokem šolstvu in družbi kot celoti. Ključne besede: financiranje visokega šolstva, gospodarska in finančna kriza, javna sredstva, povpraševanje po terciarnem izobraževanju, brezposelnost diplomantov Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1436; Prenosov: 57 Celotno besedilo (4,24 MB) |
8. |
9. |
10. Konceptualizacija platforme za iskanje poslovnih priložnostiTadej Rozenberger, 2017, diplomsko delo Opis: Podjetja na trgu konstantno inovirajo in iščejo nove poslovne priložnosti. Posledično za to
tudi potrebujejo nove dobavitelje, kjer vidimo tržno nišo in poslovno priložnost uveljavitve
spletne platforme. Tržni potencial je opazen pri iskanju novih poslovnih partnerjev med
podjetji.
Ideja je ustvariti spletno platformo TradeSync, ki ima bistveni pomen olajšanja dela podjetij
pri iskanju novih dobaviteljev ali kupcev. Prednost take platforme je sistematiziran proces
povpraševanj, kjer se izlušči vse neprimerne dobavitelje v optimalnem času, kar nakazuje na
stroškovno učinkovitost.
V poslovnem načrtu smo analizirali panogo spletnega trgovanja e-Commerce. Prepoznali smo
trende, ki temeljijo predvsem na zbiranju in uporabi analiziranih podatkov. Poslovni načrt
brez zbiranja in analize podatkov ne more normalno delovati, zato je to ključnega pomena.
Raziskava se je izvedla med evropskimi podjetji, ki so bile fokus proizvodnje, in ki so eni
izmed ključnih kupcev oz. uporabnikov. Pripravljena je bila tudi SWOT analiza, ideje in
podane konkurenčne prednosti na trgu. Da bo platforma uspešno implementirana,
potrebujemo projektne elemente, kot je terminski načrt, ki je tudi opredeljen.
Po podatkih pripravljene finančne projekcije lahko po prvem letu pričakujemo 1.325 €
dobička, od tega bo 59 % delež dobička iz prodaje analiziranih podatkov. Pripravljena je za
naslednja tri leta, kjer v naslednjih letih pričakujemo porast deleža prodajnih podatkov. Ključne besede: poslovna priložnost, povpraševanje, poslovni načrt, platforma, podjetja, ponudba, analiza, trgovanje. Objavljeno v ReVIS: 30.09.2017; Ogledov: 4933; Prenosov: 158 Celotno besedilo (2,49 MB) |