Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinkovanje demografskih sprememb na volilno participacijo : primer Evropskega parlamenta
Bojana Benkovič, 2023, magistrsko delo

Opis: Raziskovanje učinkovanja demografskih sprememb na volilno udeležbo na volitvah v Evropski parlament pomeni tematiziranje večjega volilnega vpliva starejših od volilnega vpliva mlajših. Spremembe v starostni strukturi prebivalstva pomenijo staranje volilnega telesa. Če to predstavlja problem, ga vidimo z vidika medgeneracijske pravičnosti. Že tako nizko participacijo na volitvah v Evropski parlament poslabšuje še nizka udeležba mladih. Kadar politična vključenost v premajhnem številu zadeva celotno generacijo, to predstavlja problem demokratične družbe, ki temelji na vključenosti. Vpliv demografskih sprememb na volilno telo ter nastajajoč prepad med mlado in starejšo generacijo kažejo na medgeneracijski demokratični deficit. Proces staranja v Sloveniji bo glede na demografske projekcije EUROPOP2013 in EUROPOP2019 intenzivnejši kot v drugih državah članicah Evropske unije, poleg tega pa se zaradi nizke rodnosti zmanjšuje delež otrok in mladostnikov, mladih volivcev. Raziskovalno smo preučevali kompleksna razmerja rezultatov volilne participacije v Evropski parlament, demografskih sprememb v Sloveniji in Evropski uniji in koncepta medgeneracijske pravičnosti, ki smo ga z vidika trajnostnega razvoja razširili v novo solidarnost, ki lahko kot ogrodje služi razvitju konkretnih strategij za obvladovanje dolgoživih družb Evrope, pri tem pa tudi povečanju volilne udeležbe na volitvah v Evropski parlament.
Ključne besede: Evropska unija, Evropski parlament, volitve, volilna participacija, demografija, demografske spremembe, staranje prebivalstva, medgeneracijska pravičnost
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 603; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

2.
Ustavni sodnik kot moralni zakonodajalec : diplomsko delo
Sebastjan Svete, 2021, diplomsko delo

Opis: Ustavni sodnik kot moralni zakonodajalec je diplomsko delo, v katerem predstavljamo povezavo med moralo in pravom. Dokazujemo, da ta povezava ni naključna, temveč temeljna. Pri tem se naslanjamo na zglede naravnopravne teorije in kot relevantna sprejemamo razmišljanja Ronalda Dworkina. V pričujočem delu iščemo predvsem odgovor na vprašanje, na kakšen način vstopa morala različnih razsežnosti v ustavnosodno odločanje. V delu najprej analiziramo pomen naslovnih pojmov, sledi deduktivna predstavitev povezave morale in prava, načela delitve oblasti, oblikovanje splošne in sodnikove morale, razmerja med razlago in aktivizmom ter kratka predstavitev slovenskega ustavnosodnega sistema. Z analizo konkretnih primerov ustavnosodnega odločanja o pomembnih ustavnopravnih vprašanjih s pomočjo induktivne metode posamezne ugotovitve iz primerov posplošimo in na podlagi teoretičnih spoznanj oblikujemo v končno sintezo odgovorov na zastavljena problemska vprašanja. Sinteza je pokazala, da je morala pravu ne le materialni vir, temveč tudi usmerjevalni impulz v miselnem procesu in korektiv kolegialne korekcije. Razjasnili smo, da moralnega občutka za pravičnost ne moremo razumeti kot spremenljivke v enačbi ustavnosodnega odločanja, temveč kot mesto izhodišča. Pokazali smo, da sodnik pri odločanju ni vrednostno in miselno prazen, ampak sledi notranjemu moralnemu občutku za pravičnost in oblikuje intimno presojo, ki jo, če naj ravna pravično, sooči z enakovrstnimi presojami in argumenti drugih ustavnih sodnikov, da bi se tako skupna presoja obrusila do končne pravične odločitve. Sledenje notranjemu moralnemu občutku, medsebojno brušenje stališč in ustavnoskladna razlaga v besedilnem okviru Ustave pa delajo ustavnega sodnika moralnega zakonodajalca.
Ključne besede: morala, razlaga, pravičnost, sodnik, ustava
Objavljeno v ReVIS: 08.06.2022; Ogledov: 851; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (929,35 KB)

3.
4.
Etična edgovornost odvetnikov : diplomsko delo
Matevž Tratar, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: kodeks, morala, odvetniki, pravičnost
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2019; Ogledov: 2549; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (466,40 KB)

5.
6.
7.
Pravičnost v pravu : diplomsko delo
Roza Kodelja, 2016, diplomsko delo

Opis: Pravičnost je temeljna pravna vrednota, ki dobrine in bremena razdeljuje ter izravnava med pravne subjekte in je merilo za vedenje in ravnanje v pravnih razmerjih. Dojemanje pravičnosti je v družbi prisotno vse od samega nastanka človeštva. Vsaka pravna panoga je tesno povezana z določeno zasnovo pravičnosti in prav tako vsaka sodna odločba, ki obravnava izravnavo in razdeljevanje pravnih dobrin in bremen. Vendar pa bi bilo sojenje brez vnaprej določenih pravil, ki bi temeljilo samo na pravičnosti,prepuščeno arbitrarnosti. Iz Radbruchove formule izhaja naslednje: če je konflikt med zakonom in pravičnostjo dovolj neznosen, pravičnost zmaga nad nepravilnim pravom. Če pa je bila pri uzakonjanju pozitivnega prava zavestno zanikana enakost (ki je jedro pravičnosti), ne gre le za nepravilno pravo, temveč tak zakon sploh nima narave prava. Določbe, ki jih vsebuje Koran, primarni vir šeriatskega prava, ljudi na podlagi osebnih lastnosti (spol, spolna usmerjenost in (versko)prepričanje) postavljajo v neenak oz. neenakovreden položaj. Ker pravila šeriatskega prava načela enakosti ne le kršijo, temveč tudi zavestno zanikajo, ne gre zgolj za nepravilno pravo, temveč takšno pravo sploh ne more biti pravo.
Ključne besede: pravičnost, pravo, šeriatsko pravo
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 3852; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (630,89 KB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh