Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Namen magistrskega dela je celovita obravnava pravice do stavke s poudarkom na omejevanju in prepovedjo te pravice, predvsem v policiji. V prvem delu je pojasnjeno, kaj je stavka, predstavljeni so nacionalni in mednarodni pravni viri, ki določajo pravico do stavke ter zakonske omejitve te pravice zaradi javnega interesa. Osrednji del zajema delovanje sindikatov v javnem sektorju in delovanje obeh reprezentativnih sindikatov v policiji v Sloveniji. V zadnjem delu je narejena primerjava med slovensko in tujo zakonodajo ter slovensko in tujo ustavno sodno prakso, ki ureja omejitev oziroma prepoved pravice do stavke v vojski in policiji. Stavka je tista varovana ustavna pravica oziroma neka skrajna sila %ultima ratio% boja delavcev in sindikatov za varovanje in uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela. Delavci z organiziranostjo kolektivno izražajo svoje nezadovoljstvo na takšen način, da za krajši oziroma določen čas ustavijo delo. Pogoje za uveljavljanje pravice do stavke pa določa Zakon o stavki. Uveljavitev pravice do stavke obenem povzroča škodo subjektu, proti komu je usmerjena. Ustava v drugem odstavku 77. člena določa, da se določenim kategorijam oseb zaradi javne koristi z zakonom omeji pravica do stavke oziroma se omejitve vežejo na vrsto in naravo dejavnosti v povezavi z zahtevami javne koristi. To pomeni, da je dopustno omejevati ali prepovedovati pravico do stavke tistim delavcem, ki opravljajo dejavnosti, kjer javna korist takšne omejitve ali prepoved stavke zahteva. Omejitve pravice do stavke mora zato biti objektivne in funkcionalne narave. Vsebinsko omejevanje stavke z natančno navedbo nalog, ki jih je med stavko zaradi javnega interesa treba opravljati, lahko pripelje do tega, da bo določenemu številu delavcev v nekaterih službah stavka dejansko prepovedana. To zlasti velja tedaj, če se omejitve stavke z naštevanjem nujnih nalog, katerih opravljanje je treba med stavko zagotoviti, nanašajo na pooblaščene delavce v določenih službah, kot je vojska in policija. Policisti in javni uslužbenci, zaposleni v Policiji in na Ministrstvu za notranje zadeve, imajo pravico do stavke, vendar so v primerjavi z večino zaposlenih v javnem sektorju in gospodarstvu omejeni do takšne mere, da morajo kljub stavki opravljati naloge, s katerim se zagotavlja varnost ljudi in njihovega premoženja, te naloge pa so določene v Zakonu o organiziranosti in delu v policiji. Ta ustavna pravica je v Republiki Sloveniji z Zakonom o obrambi popolnoma odvzeta le vojaškim osebam, ki so zaposlene v Slovenski vojski.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stavka, pravica, omejitev, policija, sindikat
Objavljeno: 16.12.2021; Ogledov: 1339; Prenosov: 119
Celotno besedilo (851,14 KB)

Opis: Doktorska disertacija obravnava pomen pravice do neodvisnega, nepristranskega in odgovornega sodišča s poudarkom, usmerjenim na ohranjanje skupnih vrednot skupne celote EU. S pomočjo aksiološke raziskovalne metode in ob podpori kritičnoanalitične in primerjalno-pravne ovrednotimo obstoječo institucionalno strukturo EU. V ospredje je postavljena sodna veja oblasti. Iščemo pomanjkljivosti, ki negativno vplivajo na varstvo temeljnih pravic posameznika v EU. S ciljem, da bi raziskali možnosti oblikovanja tesnejše ustavne integracije EU, in sicer prek varstva temeljnih pravic posameznika, opazujemo v pravnem redu EU ravnanja političnih institucij EU kot snovalk smernic razvoja varstva človekovih pravic in tudi sodstva EU, s Sodiščem EU na čelu, ki predstavlja skupaj z ESČP avtoriteto nadnacionalnega sodnega varstva človekovih pravic v evropskem prostoru in transnacionalnih subjektov, na katerih leži odgovornost za ustvarjanje soft-law mehanizmov za nadaljnjo integracijo sodstva EU. Čeprav je raziskava omejena na osrednjo in vzhodno Evropo ter je vzeta v ozir le pravica do neodvisnega in nepristranskega sodišča, razkriva vse razsežnosti omejenega dostopa posameznika do Sodišča EU. To predstavlja bistveno pomanjkljivost avtonomnega sodnega varstva pravic v EU. Doktorska disertacija ponudi vsem relevantnim deležnikom model za nadgradnjo lastnega avtonomnega nadnacionalnega sistema varstva pravic iz Listine s pritožbo posameznika pred Sodiščem EU, ki bi znatno pripomogla k razvoju EU v odpornejšo, učinkovitejšo in posamezniku prijaznejšo nadnacionalno ustavno entiteto.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: institucionalna struktura EU, varstvo temeljnih pravic v EU, individualna pritožba pred Sodiščem EU, pravica do neodvisnega in nepristranskega sodišča, soft-law
Objavljeno: 04.01.2022; Ogledov: 1060; Prenosov: 151
Celotno besedilo (2,04 MB)

Opis: Skupno premoženje zakoncev predstavlja poseben način pridobitve lastninske pravice na podlagi posebnih pravil o skupnem premoženju zakoncev, ki jih ureja Družinski zakonik. Slednji v svojem 67. členu določa, da v skupno premoženje zakoncev spadajo vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. V skupno premoženje zakoncev je všteto tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja. Družinski zakonik tudi določa, da imata zakonca na stvareh iz skupnega premoženja skupno lastnino. Gre za originarno in zunajknjižno pridobitev lastninske pravice, ki nastane na podlagi samega zakona, vpis v zemljiško knjigo pa je zgolj deklaratornega pomena. Posledično v praksi ostajajo pridobitve na podlagi zakona največkrat nevpisane in je zemljiškoknjižno stanje napačno, kar povzroča spore med imetniki nevpisanih pravic in tretjimi, ki za njimi pridobijo pravice na isti stvari. Pri presojanju v teh sporih odigra ključno vlogo načelo javnosti ali publicitetno načelo v povezavi z načelom zaupanja v zemljiško knjigo, saj se publiciteta stvarnih pravic na nepremičninah zagotavlja z ustreznim vpisom v zemljiško knjigo. V takih primerih je treba tehtati med interesi imetnika nevpisane pravice na eni strani in interesi tretjega, ki v dobri veri pridobi pravico na nepremičnini na drugi strani. Osrednji predmet proučevanja magistrskega dela je problematika skupnega premoženja zakoncev z vidika nevpisanih lastninskih položajev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: skupno premoženje, nevpisana lastninska pravica, zemljiška knjiga, načelo zaupanja, načelo publicitete, dobra vera
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 1167; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,01 MB)

Opis: S sprejetjem Družinskega zakonika in Zakona o nepravdnem postopku leta 2019 je prišlo do reforme družinskega prava. Diplomsko delo obravnava postopek za ugotavljanje in izpodbijanje starševstva po novi zakonodaji ter ga primerja s prejšnjo zakonodajo. Z ugotavljanjem in izpodbijanjem starševstva je neločljivo povezana otrokova pravica do poznavanja svojega izvora, ki je v zadnjih letih popolnoma stopila v ospredje. V Sloveniji je razmišljanje o tem, kako daleč naj gre pravo pri prizadevanju za biološko genetično resnico, spodbudilo Ustavno sodišče z odločbo, s katero je razveljavilo objektivni rok, v katerem je lahko otrok vložil tožbo za ugotavljanje očetovstva oziroma materinstva. Država je namreč dolžna zagotoviti ustrezne mehanizme, s katerimi lahko posameznik spozna resnico o svojem izvoru, seveda na način, ki zasleduje sorazmernost in legitimnost. Tako je nova zakonodaja ustrezneje določila roke, v katerih se lahko vlaga predlog, in posodobila seznam aktivno legitimiranih oseb. Postopek je po novem nepravden in se začne na predlog strank. V postopku dokazovanja je najpomembnejša DNK-analiza, ki je najzanesljivejša metoda, s katero lahko ugotovimo biološke starše. Pomembna novost je tudi dolžnost sodelovanja udeleženca z izvedencem v postopku dokazovanja starševstva
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do poznavanja izvora, očetovstvo, materinstvo, Družinski zakonik, nepravdni postopek
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 931; Prenosov: 198
Celotno besedilo (423,86 KB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Pacientova pravica do zavrnitve zdravljenja smo predstavili in analizirali različne pravne akte, ki so odločilni za ureditev pacientove pravice do zavrnitve zdravljenja. Med mednarodnopravnimi dokumenti izpostavljamo Oviedsko konvencijo, Lizbonsko deklaracijo o bolnikovih pravicah ter ELPP. Temeljni nacionalni pravni vir je ZPacP. V diplomskem delu so predstavljeni pojmi pravice do samoodločanja, pojasnilna dolžnost zdravnika in pravne posledice, do katerih pride, če slednja ni ustrezno opravljena. Temeljni poudarek pa je na predstavitvi vsebine pravice do zavrnitve zdravstvene oskrbe ter pravice do odločanja o bodoči zdravstveni oskrbi. Ugotovili smo, da sta omenjeni pravici v Sloveniji urejeni v zadostni meri in na primeren način. Posamične pomanjkljivosti, na katere v nalogi opozorimo, so bolj kot ne posledica neustrezne uporabe zakonodaje v praksi, kot pa njenih resnih pomanjkljivosti. Menimo, da je prav, da se zakonska ureditev pojasnilne dolžnosti opira predvsem na strokovno usposobljenost zdravnika, pacient pa lahko, na podlagi pravilno izpolnjene pojasnilne dolžnosti, sprejme zanj najbolj ustrezno odločitev o zdravljenju. To je lahko tudi odločitev o zavrnitvi zanj, po mnenju zdravnika, potrebnega in primernega zdravljenja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Pacientove pravice, pojasnilna dolžnost, privolitev v zdravljenje, zavrnitev zdravljenja, pravica do odločanja o bodoči zdravstveni oskrbi.
Objavljeno: 13.04.2022; Ogledov: 974; Prenosov: 81
Celotno besedilo (586,90 KB)