1. Indijsko-pakistanski konflikt glede Kašmirja v luči mednarodnega prava : magistrsko deloMarko Pegan, 2025, magistrsko delo Opis: magistrskem delu je obravnavan eden izmed najdaljših mednarodnih sporov, konflikt med Indijo in Pakistanom o ozemlju Kašmir. Spor se je začel ob dekolonizaciji Britanske Indije leta 1947 in vse do danes ostaja nerešen kljub številnim poskusom bilateralnega in multilateralnega reševanja. Osrednje raziskovalno vprašanje dela je mednarodnopravni status Kašmirja ter pravne obveznosti obeh drţav in mednarodne skupnosti v zvezi z uresničevanjem pravice do samoodločbe prebivalstva, spoštovanjem načela suverenosti, teritorialne celovitosti in prepovedi uporabe sile. V delu je zato po kratkem zgodovinskem uvodu in predstavitvi dejanskega stanja pozornost namenjena mednarodnopravnemu aspektu Kašmirja, ki zajema obravnavo nekaterih temeljnih mednarodnih hudodelstev, relevantne mednarodne sporazume in sodno prakso, ki so pomembni v navezavi na to problematiko. Med pisanjem dela sem si zastavil tudi tri hipoteze, na katere sem odgovore poiskal z uporabo razlagalnih metod. V sklepnih poglavjih sem iskal smernice za rešitev spora, potrdil ali ovrgel zastavljene hipoteze ter delo zaključil z opredelitvijo do nekaterih temeljnih problemov mednarodnega prava, ki lahko vplivajo na iskanje pravične rešitve. Delo prispeva k boljšemu razumevanju pravnih vidikov konflikta ter omogoča oceno, v kolikšni meri lahko mednarodno pravo še vedno ponudi okvir za njegovo pravično in trajno rešitev. Ključne besede: Kašmir, Indija, Pakistan, mednarodno pravo, pravica narodov do samoodločbe, agresija, vojni zločini, zločini zoper človečnost Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 184; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,26 MB) |
2. Obvezno cepljenje kot pogoj za vrnitev k ustaljenemu načinu življenju : magistrsko deloZarja Bregant, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je predstavljeno in analizirano zlasti razmerje posameznikove pravice do odločanja o lastnem telesu na primeru cepljenja in dolžnosti države, da poskrbi za splošno javno zdravje in varnost vseh svojih državljanov. Pandemija Covid19 je tako Slovenijo kot celoten svet postavila pred novo krizo in veliko preizkušnjo. Slovenija je imela tu veliko srečo, da je del velike družine Evropske unije, ki se je kot celota zelo hitro in enotno odzvala na ta, takrat naznan pojav. Države članice Evrope unije so tako med drugim tudi skupaj sprejele enotno »zeleno prepustnico«, kot znotraj Evropske unije povsod priznano potrdilo o prebolelosti, cepljenju ali testiranju, ki naj bi med države vrnilo stanje pred pandemijo. V Sloveniji se je sam interes za cepljenje izredno spreminjal, sprva so bile vrste pred cepilnimi centri, cepiv je zmanjkovalo, čez čas, ko so se začele pojavljati razne teorije zarote in se je samo cepljenje začelo izredno politizirati, je število cepljenj izredno padalo in Slovenija je pristala na skorajšnjem dnu po precepljenosti v Evropski uniji. Skozi magistrsko nalogo je zlasti analizirana zakonodaja na področju cepljenja v Sloveniji, ki je pripravljena na podlagi primerjave z urejenostjo tega področja v naših sosednjih državah ter v tujini. Obravnavano je vprašanje spoštovanja ukrepov ter navodil Vlade ter stroke v Sloveniji, kot mladi demokraciji, ter na Danskem, kot starejši, zrelejši demokraciji. Dobršni del magistrske naloge je namenjen tudi analizi sodbe uveljavitve PC pogoja v javni upravi ter analiza podobnih sodb v tujini. Predvsem se je pri magistrskem delu analiziralo, če se države, ki so bolje precepljene, prej lahko vrnejo k normalnem načinu življenja, kar je v zaključku tudi povezano z v začetku postavljenim vprašanjem. Do odgovorov na hipoteze, ki so bili zastavljeni v začetku, je delo prišlo s pomočjo različnih metod. Ključne besede: Covid-19, cepljenje, pravica do samoodločbe, dolžnost zagotovitve javnega zdravja, PC pogoj v javni upravi Objavljeno v ReVIS: 12.12.2023; Ogledov: 2289; Prenosov: 62
Celotno besedilo (575,08 KB) |
3. Pravica do samoodločbe – od SFRJ do Ukrajine : magistrsko deloTadej Trček, 2023, magistrsko delo Opis: Padec Berlinskega zida in razpad Sovjetske zveze sta spremenila bipolarno ureditev sveta in geopolitično sliko sveta, predvsem Evrope. Te spremembe so skozi razvoj dogodkov, kot je razpad SFR Jugoslavije, pomembno vplivale na mednarodno pravo, predvsem pri uporabi instituta pravice do samoodločbe, ki je z razpadom SFR Jugoslavije dobila nove razsežnosti. V nalogi preučujem in pojasnjujem vlogo mednarodnega prava in njegovih instrumentov, analiziram mednarodno pravne vidike razpada SFR Jugoslavije. Z vojno v Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022, so nastale nove okoliščine, pri čemer je za razumevanje položaja ponovno pomemben institut pravice do samoodločbe. V magistrski nalogi tako ugotavljam razvoj pravice do samoodločbe, in sicer od njene implementacije v mednarodnem pravu, od povojne ureditve pravice do samoodločbe, uporabe pravice do samoodločbe pri razpadu SFR Jugoslavije, pri čemer obravnavam uporabo pravice v sklopu odcepitev Republike Slovenije, Republike Hrvaške ter republike Bosne in Hercegovine. Nadaljujem z uporabo pravice do samoodločbe pri neodvisnosti Kosova. Na koncu analiziram stanje na Krimu in povezujem uporabo pravice do samoodločbe na način, kot je bil uporabljen v SFR Jugoslaviji z njegovo uporabo pri odcepitvi Krima od Ukrajine. To delo je tako pregled instituta pravice do samoodločbe od nastanka, prek razpada SFR Jugoslavije, secesija Kosova, priključitve Krima in vojne v Ukrajini ter vpliv uporabe tega instituta v novih okoliščinah na mednarodno stabilnost. Ključne besede: pravica do samoodločbe, Organizacija združenih narodov, odcepitev Kosova, priznanje novonastalih držav, secesija Kosova, Nato, UNMIK, secesija Krima, vojna v Ukrajini Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 2812; Prenosov: 134
Celotno besedilo (863,28 KB) |
4. Kurdsko vprašanje skozi prizmo pravice o samoodločbi : magistrsko deloPetra Doles, 2023, magistrsko delo Opis: Kurdska manjšina in z njo povezano t. i. kurdsko vprašanje v mednarodno-pravnem političnem okviru predstavlja eno izmed zahtevnejših in s tem najbolj zanimivih vprašanj v spektru uveljavljanja pravice do samoodločbe. Notranja razdeljenost in različnosti znotraj skupine, preganjanost in zatiranje s strani vseh obkrožujočih držav, obenem pa kulturološke, geopolitične in ostale značilnosti marginalne skupine, ki de facto šteje kar 35–40 milijonov ljudi, odreja določene bazalne karakteristike, zaradi katerih se lahko sprašujemo o možnostih in dejanski izvedbi pravice o samoodločbi. Glavni cilj magistrskega dela je poglobljen pregled tematike kurdskega vprašanja skozi kronološko analizo dogodkov in pravice do samoodločbe ter ugotovitev, ali je pravica naroda do samoodločbe po mednarodnem pravu absolutna in temu primerno varovana ter uveljavljana ne glede na etnični, politični in socialni status. Skozi magistrsko delo je preučevano vprašanje, ali ima kurdska manjšina dejansko možnost uveljavitve pravice do samoodločbe. Osrednji del dela je posvečen zlasti opredelitvi pojma »ljudstva« in njegovim komponentam in s tem potrjena ali ovržena teza, ali kurdska manjšina omenjenemu pojmu ustreza in s tem posledično izpolnjuje pogoje za teoretično možnost uveljavljanja pravice do samoodločbe, hkrati pa bo v delu raziskovana razlika med uveljavljanjem omenjene pravice na bližnjem vzhodu in v razvitejšem delu sveta. Ključne besede: Kurdi, mednarodna politika, diplomacija, Bližnji vzhod, mednarodno pravo, pravica do samoodločbe, kurdsko vprašanje, etnične skupine, manjšine, človekove pravice Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 2853; Prenosov: 51
Celotno besedilo (181,40 KB) |
5. Samoodločba Zahodne Sahare : diplomsko deloEva Prelec, 2021, diplomsko delo Opis: Definicija država ter mednarodno pravo sta tesno povezani, subjekt mednarodnega prava je država. Pravica do samoodločbe je pravica vsakega naroda in temeljno načelo mednarodno pravnega dokumenta. S samoodločbo dobi narod pravico, da ustanovi svojo lastno državo. Že sama beseda samoodločba pove vse - samo in odločba, da narod sam odloča. To je največja predmet konflikta med Marokom in Zahodno Saharo, ki se ne moreta dogovoriti, kdo ima in kdo nima pravice do samoodločbe. Za ozemlje Zahodne Sahare se borita Maroko, zmotno na podlagi teritorialnega načela, ter avtohtoni prebivalci Zahodne Sahare na podlagi kolonialne pravice o samoodločbi. Zahodna Sahara je bila nekoč kolonija Španije in je od leta 1960 na seznamu ne-samoupravnih ozemelj Združenih narodov. Organizacija združenih narodov že leta pomaga reševati zapleteno situacijo med dvema narodoma, ki oba zatrjujeta, da je ozemlje Zahodne Sahare njuno. Večina ozemlja je v rokah Maroka, ki je po merilih OZN okupacijska sila. Po dolgoletni vojni in po dolgoletnih mirovnih pogovorih se položaj ne izboljšuje. Osvobodilno gibanje Polisario, ki se bori za avtohtone prebivalce Zahodne Sahare, ima svoj sedež v Alžiriji. Ta sosednja država je veliki podpornik Polisaria. Polisario je ustanovil svojo lastno državo pod imenom Demokratična arabska republika Sahara. Ključne besede: Zahodna Sahara, Maroko, pravica do samoodločbe, Polisario, narod Objavljeno v ReVIS: 28.06.2022; Ogledov: 2250; Prenosov: 90
Celotno besedilo (474,06 KB) |
6. PRAVICA DO SAMOODLOČBE PACIENTAMarija Kališnik, 2022, diplomsko delo Opis: Pacientova pravica do odločanja o sebi spada v eno izmed zakonsko določenih pravic pacienta po ZpacP ter predstavlja eno najpomembnejših etičnih načel medicinske etike. Omenjena pravica daje pacientu možnost odločanja o sebi, kakšno oskrbo dovoljuje in kakšno ne. Ta pravica poudarja avtonomijo volje pacienta in njegovo aktivnost pri skrbi za svoje zdravje. Pacientova samostojnost pa ima poleg etične tudi pravno podlago, saj URS v 51. členu določa, da nikogar ni mogoče prisiliti v zdravljenje, razen v primerih, ki jih posebej določa zakon. Takšni zakonsko dopustni primeri prisilnega zdravljenja, kot je na primer obvezno cepljenje, ukrep osamitve ali karantene, prisilna hospitalizacija duševnih bolnikov in drugi, ščitijo zdravje in življenje drugih ljudi.
Naloga je osredotočena na predstavitev pomena pravice do samoodločbe in njenih predpostavk. Govori o omejitvah in izjemah pravice ter o pravni ureditvi v Sloveniji. Diplomsko delo je namenjeno predvsem posameznikom, ki si želijo izvedeti več o samem pomenu pravice ter njenemu uveljavljanju. Ključne besede: pravica do samoodločbe, avtonomija pacienta, karantena, osamitev, cepljenje Objavljeno v ReVIS: 02.06.2022; Ogledov: 2867; Prenosov: 100
Celotno besedilo (820,29 KB) |
7. Imuhar in tuareška država Azawad - vloga naroda in njegove identitete v mednarodnem in islamskem pravu : doktorska disertacijaMira Delavec Touhami, 2020, doktorska disertacija Opis: Preučevanje Tuaregov kot naroda, njihove identitete in pravice do samoodločbe temelji na predpostavki, da so Tuaregi na osnovi zgodovinskih, jezikovnih in kulturnih dejstev narod, ki so jim bile odvzete številne pravice z vsiljenim nastankom novih držav sredi 20. stoletja v Severni Afriki. Pravice, ki naj bi bile zapisane v ustavah teh državah, se v praksi večinoma ne izvajajo. Tuareška država Azawad, ki mednarodno ni priznana, je nastala leta 2012 na ozemlju Tuaregov. Pravico do samoodločbe MNLA utemeljuje, da je država Mali nad njimi od leta 1960 izvajala grobe kršitve človekovih pravic, zaradi česar so bili primorani zapuščati svoje domove in se seliti tudi v sosednje države. Ob analizi opravljenih intervjujev in anket med Tuaregi je bilo ugotovljeno, da je mednarodna praksa, zlasti tista, ki je bila pod vplivom neuvrščenih držav, šla po poti, da se dekolonizacija izvede kot uveljavljanje pravice do samoodločbe na temelju tistih entitet, ki so jih ustvarile kolonialne metropole. Uveljavljena praksa je prizadela tudi Tuarege, saj so bile upoštevane meje nekdanjih kolonialnih enot. Afriške države so pričele uveljavljati pravico do samoodločbe pod vplivom dogajanj v Evropi, ko se je sprejelo stališče, da uresničevanje pravice do samoodločbe naroda ni samo dekolonizacija. Ključne besede: Tuaregi, pravica do samoodločbe, identiteta naroda, ustavno pravo, islamsko pravo Objavljeno v ReVIS: 15.06.2021; Ogledov: 3158; Prenosov: 166
Celotno besedilo (3,57 MB) |
8. Historial palestinskega vprašanja : diplomsko deloHana Nataša Brvar, 2018, diplomsko delo Ključne besede: palestinsko vprašanje, Hamas, Izrael, Palestina, arabska vstaja, pravica do samoodločbe, palestinsko osvobodilno gibanje, mednarodni odnosi Objavljeno v ReVIS: 12.06.2019; Ogledov: 4485; Prenosov: 227
Celotno besedilo (851,51 KB) |
9. Pravica do samoodločbe Katalonije v mednarodnem pravu : diplomsko deloTim Souček, 2018, diplomsko delo Opis: Problem samoodločbe Katalonije v mednarodnem pravu predstavlja aktualno temo, kjer se krešejo tako politična kot pravna mnenja. Na eni strani imamo široko mednarodno pravno prakso uspešnih odcepitev držav v preteklem stoletju, na drugi pa trenutni politični evropski in svetovni vrh, ki jasno izražata stališče, da današnjega katalonskega vprašanja o samoodločbi ne jemljeta preveč resno in svojo podporo večinsko podajata centralni španski oblasti. To predstavlja resen problem pri kakršnem koli poskusu odcepitve Katalonije izpod ustavno določene "unitarne in narodnostno enotne Španije", saj brez mednarodnih stikov, uspešno vodene zunanje politike, sprejetja v mednarodne organizacije in povezave z mednarodnim trgovanjem potencialno nova država - Republika Katalonija nima veliko možnosti za nastanek ali obstanek. Zgodovinsko gledano so Katalonci vedno sami ustvarjali svojo pot in pri tem razvili unikatne narodne običaje, glasbo, jezik, kulturo, arhitekturo in veliko drugega, zato jih, če že ne španska ustava, pa vsaj sociološke študije obravnavajo kot samostojen narod. V diplomskem delu se dotikam zgodovinskega konteksta katalonske regije, z namenom temeljnega razumevanja gibanj za neodvisnost, razvoja pravice narodov do samoodločbe in sorodnih načel ter njihovih interpretacij in umestitev v katalonsko vprašanje. Temeljno vprašanje naloge se torej glasi ali Katalonija izpolnjuje vse pogoje, da sta lahko njena samoodločba ter potencialno odcepitev izpod španski oblasti po mednarodnem pravu veljavna. Ključne besede: pravica narodov do samoodločbe, Katalonija, Španija, razglasitev samostojnosti, načelo samoodločbe, mednarodno pravo Objavljeno v ReVIS: 12.03.2019; Ogledov: 5524; Prenosov: 241
Celotno besedilo (477,40 KB) |
10. Mednarodno pravni vidiki ˝odcepitve˝ Krima : magistrsko deloAljaž Ferjančič, 2016, magistrsko delo Opis: Pisanje obravnava mednarodno pravne vidike odcepitve Krima. Poudarek je na pregledu zgodovinskega dogajanja na območju Krima ter vpletenih državnih tvorb in ljudstev tako iz Evrope kot tudi iz Centralne Azije in z območja Kavkaza. Povzeto je dogajanje od obdobij pred antiko pa vse do leta 2014, ko je bil Krim priključen k Ruski federaciji. Avtor se je tako osredotočil na ključne, aktualne probleme, ki so nastali z razvojem dogodkov v Ukrajini v povezavi z zgodovinskimi dogodki. Ob tem skuša avtor z raziskovanjem zgodovinskih pisanj ter vsakodnevnih poročanj ustvariti sliko dogajanja iz zgodovine v povezavi z današnjimi dogodki, vse skupaj pa utemeljiti v povezavi z razvojem domačega in mednarodnega prava na obravnavanem področju ter ustvarjanjem mnenja na podlagi pravne znanosti. Osredotoča se na pravico do samoodločbe in načela teritorialne integritete ter na njuno kolizijo. Ravno s pomočjo sklicevanja in preučevanja pravnih pisanj skuša pojasniti današnji razvoj dogodkov ter njihovo prihodnost, čemur nameni veliko pozornosti ob opisovanju in primerjavi različnih argumentov. Ob tem izpostavi več primerov samoodločbe iz mednarodne skupnosti, osredotoči pa se na primerjavo. Ključne besede: referendum, pravica do odcepitve, pravica do samoodločbe, teritorialna integriteta, Ukrajinska kriza, Ukrajina, Rusija, Krim, magistrske naloge, bolonjski program Objavljeno v ReVIS: 13.07.2018; Ogledov: 5764; Prenosov: 337
Celotno besedilo (1,55 MB) |