Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prostorsko načrtovanje in pravica do zdravega življenjskega okolja - primer vojaškega vadišča
Mihaela Smrdel, 2017

Opis: Vsaka gradnja objektov, infrastrukture ali drugi posegi v prostoru morajo biti predhodno ustrezno načrtovani. Slednje mora biti izvedeno po predpisanih postopkih skladno z veljavno zakonodajo. Prostorsko načrtovanje je v javnem interesu, pri tem pa ločimo pristojnosti države in pristojnosti občin, katerim je tudi dana odgovornost,da s pripravo prostorskih načrtov zaščitijo svoje prebivalce pred neželenimi posegi v prostor. Takšni posegi bi lahko imeli negativne posledice in obenem pomenili grob poseg v pravico do zdravega življenjskega okolja, v primeru nujnih infrastrukturnih posegov pa je potrebno predvideti vse ukrepe za omilitev negativnih posledic. Posegi v prostor lahko pomenijo javno korist, obenem pa lahko močno prizadenejo okolje in posameznika, ki v tem okolju živi. Ključno dilemo postavlja vprašanje, ali sov postopkih sprejemanja prostorskih načrtov v zakonodaji že ustrezno urejene pravne norme in mehanizmi, da lahko učinkovito zaščitijo človekove pravice do zdravega življenjskega okolja. Proces sprejemanja prostorskega načrta omogoča zainteresirani javnosti seznanitev s postopkom in podajanje pripomb ter pobud.Osrednja tema naloge je prikazati, kako je zavarovana pravica do zdravega življenjskega okolja že v postopku samega prostorskega načrtovanja in ugotoviti, ali je slednje mogoče doseči s sodelovanjem občanov ter nosilcev urejanja prostora. Uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja je analizirano na primeru sprejema državnega prostorskega načrta za osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna. Za kakovost življenja prebivalcev je varovanje okolja in zagotavljanje pravice do zdravega življenjskega okolja v okviru postopka prostorskega načrtovanja izjemnega pomena.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do zdravega življenjskega okolja, čezmerna obremenitev okolja
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2060; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (751,43 KB)

2.
Uresničevanje pravice do zdrave pitne vode na primeru kraškega vodonosnika
Martina Stegel, 2020

Opis: Voda je življenje. Voda je naravna dobrina, ki je bistvena za življenje, prav tako pa je ključna za uresničevanje temeljnih človekovih pravic, kot so pravica do življenja, pravica do zdravega življenjskega okolja, pravica do človekovega dostojanstva itd. Gre za pravice, ki jih ni možno uresničevati brez vode, saj brez nje ni življenja. Zdrava pitna voda ni nekaj samoumevnega, ampak je v sodobnem času cenjena dobrina, ki mora biti kot taka tudi ustrezno priznana in varovana. V letu 2016 je bila pravica do pitne vode vpisana v 70.a člen Ustave RS, kar pomeni, da se zavedamo njene pomembnosti in nenadomestljivosti. Za zaščito pitne vode bi bilo treba spremeniti način življenja, vodne vire uporabljati bolj trajnostno ter zaščititi zaloge pred onesnaženjem. V magistrskem delu so v ospredje postavljeni kraški vodonosniki, ki v sebi skrivajo velike količine pitne vode in zagotavljajo pitno vodo za več kot polovico prebivalcev Slovenije. Kraški vodonosniki so zaradi svojih posebnosti zelo dovzetni za onesnaženja, zato bi jim morali nameniti posebno pozornost in jih ustrezno zavarovati. Dolgoročna in načrtna zaščita kraških vodonosnikov mora temeljiti na poznavanju njihovih posebnih značilnosti in strokovnih podlagah. Ureditev tega področja zahteva določene omejitve urbanizacije in omejitve človekovih dejavnosti, a je to nujno potrebno, če si želimo iz pipe natočiti kozarec dobre pitne vode.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do zdravega življenjskega okolja, pravica do pitne vode, onesnaževanje okolja in voda, kraški vodonosnik
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1274; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

3.
Pravica do zdravega življenjskega okolja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice
Andreja Friškovec, 2023

Opis: Mednarodna skupnost je šele oktobra 2021 z resolucijo Sveta Združenih narodov za človekove pravice in julija 2022 z resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov priznala pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja kot človekovo pravico. Te pravice instrumenti kot so Splošna deklaracija človekovih pravic, Evropska socialna listina, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ne vsebujejo, saj je bilo po drugi svetovni vojni v ospredju zagotavljanje državljanskih in političnih ter ekonomskih in socialnih človekovih pravic. Pravice ne vsebuje niti Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Šele proti zadnji četrtini 20. stoletja je začelo prihajati do prepleta področja človekovih pravic in okoljskega prava, pri čemer Konferenca Združenih narodov o človekovem okolju leta 1972 odražala prvo priznanje soodvisnosti človekovih pravic in okolja, pomembni sta bili tudi Konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju ter Četrta ministrska konferenca kot del procesa Okolje za Evropo. Danes so okoljske pravice tiste, ki priznavajo pravico do določene stopnje kakovosti življenjskega okolja in jih sestavljajo materialne oz. temeljne pravice in procesne pravice. Evropska komisija za človekove pravice se je leta 1969 in 1976 srečala s prvima pritožbama kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja, a ju je zavrnila kot nezdružjivi ratione materiae. Kljub temu sta bila kasneje razvita dva posredna načina varovanja te pravice. Tako je do danes Evropsko sodišče za človekove pravice zahvaljujoč kreativni sodniški interpretaciji Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ki temelji na doktrini živega instrumenta odločilo že v več kot 300 primerih, ki so se nanašali na kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja in so jih pritožniki uveljavljali v okviru obstoječih konvencijskih pravic. Poleg sodnikov si tudi Parlamentarna skupščina Sveta Evrope prizadeva za vključitev te pravice v Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in je v priporočilu leta 2021 predstavila predlog besedila dodatnega protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin o pravici do varnega, čistega, zdravega in trajnostnega okolja. Za zagovitev te pravice si na regionalni ravni prizadevata tudi Afriška komisija za človekove pravice in pravice ljudstev ter Medameriško sodišče za človekove pravice.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, okoljsko pravo, pravica do zdravega življenjskega okolja, definicija okolja, materialne okoljske pravice, procesne okoljske pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, regionalni pristop, Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, Dodatni protokol k Ameriški konvenciji o človekovih pravicah na področju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 540; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh