291. Medijsko poročanje v kazenskih postopkih, meje svobode izražanja in domneva nedolžnostiDanijela Mitrović, 2020 Opis: Brez svobode izražanja in svobodnih medijev ni demokracije. Naloga medijev je informirati javnost. Javnost pa ima pravico biti obveščena. Svoboda izražanja je ena najpomembnejših osebnostnih pravic. Pri tej pomembni ustavni pravici pa pogosto prihaja do kolizije z ravno tako pomembno pravico, pravico do zasebnosti in temeljno predpostavko poštenega sojenja domneve nedolžnosti. Ustavno načelo "In dubio pro reo" pravi, da vsakdo velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Obdolženec pa je lahko pasiven in ga nihče ne sili k izpovedi zoper sebe. Domneva nedolžnosti torej lahko "pade" šele s pravnomočno odločitvijo. Mediji pogosto poročajo o kazenskih zadevah že v predkazenskem postopku. Obveščajo javnost o kaznivem dejanju in obdolžencu, pravzaprav že takrat, ko še nihče ni obsojen. Pomembno pa je dejstvo, da je oseba v postopku še vedno obdolženec in še vedno velja domneva nedolžnosti, torej je še vedno nedolžna. Med naslovi in pasicami novic pa tudi med vrsticami in načinu poročanja novinarjev javnost pogosto ne razume, da je oseba o kateri novinar poroča še vedno nedolžna, dokler ji krivda ni dokazana. Javnosti je obdolženec pogosto predstavljen kot bi bil že obsojen, torej je v očeh javnosti kriv. Še več, poročanju novinarja velikokrat sledi še število let, ki jih bo "obsojeni" moral "odsedeti". Javnost običajno takšno poročanje razume, kot "kriv je" in "kaznovan bo". Tudi kamere pogosto posnamejo hišne preiskave, kjer je obdolženec vklenjen v lisice. Ti posnetki pa se predvajajo v najbolj odmevnih informativnih oddajah z visoko gledanostjo. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: svoboda izražanja, mediji, javnost, osebnostne pravice, domneva nedolžnosti Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 999; Prenosov: 0 |
292. Je ISIS država?Eva Lukančič, 2020 Opis: V diplomskem delu je predstavljeno, kaj je ISIS in opredelitev vprašanja, ali je ISIS oz. danes IS, priznana kot država. 1. člen Montevidejske konference določa štiri kriterije za nastanek nove države. To so prebivalstvo, ozemlje, lastna vlada in sposobnost sodelovanja z drugimi državami. Pri nastajanju držav pa ima prav tako zelo pomembno vlogo mednarodno pravo, ki pa ga ISIS pravno ne upošteva. V prvem delu diplomske naloge so postavljene tri hipoteze, ki bodo s pravno analitično metodo potrjene ali zavržene. V osrednjem delu je predstavljen pojem mednarodnega prava in zakaj je pomemben pri nastajanju novih držav. Opisana so načela mednarodnega prava, na katerih temelji mednarodni red in jih morajo spoštovati vse države v mednarodnih odnosih. Prav tako je opisano, katere kriterije država potrebuje za nastanek in kako se prizna novo nastalo državo. V osrednjem delu je predstavljena tudi ISIS, in sicer kako je nastala in se skozi zgodovino razvijala. Opredeljeno je, od kje se ISIS financira, kaj je njen cilj, s čim dosegajo svoje cilje in kako izvajajo medijsko propagando za pridobivanje novih pripadnikov. Za dosego svojih ciljev uporabljajo tudi terorizem, s katerim pa kršijo človekove pravice. V nadaljevanju je zato predstavljen tudi pojem terorizma, njegove značilnosti in kršenje človekovih pravic. Ker pa terorizem krši mednarodno pravo, je opisano tudi, kako se mednarodna skupnost bori proti terorizmu in kršenju človekovih pravic. Evropski parlament je sprejel številne resolucije na temo človekovih pravic in Islamske države. V okviru opredeljenih resolucij Evropskega parlamenta je v zadnjem delu diplomskega dela opravljena pravna analitična metoda Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: ISIS, mednarodno pravo, država, nastanek države, človekove pravice Objavljeno: 19.07.2021; Ogledov: 934; Prenosov: 94 Celotno besedilo (682,25 KB) |
293. Stavka izvajalcev zdravstvene dejavnosti v javnem sektorju v Republiki SlovenijiMojca Brus, 2020 Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko pravice do stavke izvajalcev zdravstvene dejavnosti v javnem sektorju v Republiki Sloveniji (RS). Namen dela je bil proučiti pravico do stavke izvajalcev zdravstvene dejavnosti v javnem sektorju v RS in njene omejitve, ki posegajo v pravico. Zanimala nas je pravna ureditev tega področja v RS in kako je ta učinkovita v praksi. Diplomsko delo je zasnovano iz dveh delov, teoretičnega in analitično-empiričnega. S pomočjo kronološkega pregleda do sedaj izvedenih stavk izvajalcev zdravstvene dejavnosti v javnem sektorju RS in osebne izvedbe intervjujev, v katerih sta sodelovala izbrana intervjuvanca, ki delujeta na tem področju, in sicer generalni sekretar Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije in predsednik Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, smo v delu prišli do sklepa, ki potrjuje, da so bili delavci v zdravstveni dejavnosti v javnem sektorju kljub zakonskim omejitvam pri izvrševanju svoje pravice do stavke do sedaj učinkoviti. Raziskava je hkrati pokazala, da zakonske omejitve posegajo v pravico do stavke do takšne mere, da delavcem preprečujejo pravico do 100-odstotne stavke. V skladu z Ustavo RS bi moral imeti vsak delavec enake pogoje za izvrševanje pravice do stavke, a se ti v praksi - celo v isti dejavnosti - lahko izredno razlikujejo Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: stavka, zdravstvena dejavnost, javni sektor, zakonske omejitve, pravice delavcev Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 965; Prenosov: 94 Celotno besedilo (413,17 KB) |
294. Destinacija neznanoAnita Ramšak, 2012 Opis: Doktorska disertacija se osredotoča na situacijo mladoletnih migrantov brez spremstva, katerih
migracije so ekonomsko spodbujene, za razliko od večnih poudarkov na otrocih brez spremstva
iskalcih azila, beguncih in žrtvah trgovine z ljudmi. Skozi raziskovanje vzorcev, značilnosti in
motivov migracij mladoletnikov brez spremstva, ki so iz Moldavije pripotovali v Avstrijo (in
ostale države Evropske unije), disertacija izpostavi neskladnosti v politikah in ukrepih za zaščito
mladoletnikov brez spremstva ter izpostavi mehanizme, ki dodatno vodijo mladoletnike v
ranljivost za zlorabe in izkoriščanja. Osredotoča se predvsem na razumevanje ciljne skupine
skozi oči strokovnjakov in predstavnikov institucij, ki delujejo na področju otrok brez spremstva
v Avstriji. Disertacija prav tako – tudi skozi diskurz otrokovih pravic – kritično ocenjuje
prevladujočo konceptualizacijo in idealizacijo otroštva na zahodu, kot časa nedolžnosti, v
katerem je poudarek v prvi vrsti na izobraževanju in šolanju, in ki se ne sklada z realnostjo
življenj večine otrok po svetu. Disertacija se zaključi s priporočili za izboljšanje situacije
mladoletnih migrantov brez spremstva.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: mladoletniki brez spremstva, migracije, otrokove pravice, otroštvo, Moldavija, Avstrija Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1090; Prenosov: 61 Celotno besedilo (2,16 MB) |
295. Delo varuha človekovih pravic Republike SlovenijeMirjana Kavčič, 2015 Opis: Problematika kršenja človekovih pravic nas spremlja že skozi zgodovino. Poleg pravic pa
imajo ljudje tudi dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati, da bi bili upravičeni do pravic.
Velikokrat so nam pravice kršene – predstavitev institucije, kot je Varuh človekovih
pravic, je smiselno obravnavati v obliki diplomskega dela, saj nas poznavanje različnih
prijemov ščiti, ko ostanemo nemočni in velikokrat brez potrebnega osnovnega znanja kako
pristopiti pred državo ali sodstvo. Letno poročilo Varuha poroča o velikem številu kršitev
na različnih področjih, kjer se srečuje z obupanimi ljudmi, ki trdijo, da državni organ krši
njihove človekove pravice in temeljne svoboščine. Kljub varovalnim mehanizmom za
zmanjšanje kršitev in ozaveščanje o pravicah in dolžnostih statistika kaže o določenem
številu upravičenih pobud državljanov. Prvi sklop predstavlja teoretični del, ki sem ga
razčlenila na šest poglavij. Prvo je splošni opis pravic in svoboščin človekova in
državljana. Sledi poglavje, ki opisuje razvoj varuha človekovih pravic skozi zgodovino, v
tretjem poglavju sledi postavitev človekove pravice v slovenski ustavni sistem. Četrto
poglavje predstavlja institucijo varuha človekovih pravic Republike Slovenije. Peto
poglavje je namenjeno delu varuha in področja katera pokriva. Šesto poglavje pa ponazarja
kakšen je postopek izpolnjevanja obrazca za oddajo pobude Varuhu. Drugi sklop je
namenjen empiričnemu delu, kjer s kvantitativno metodo že obstoječe reprezentativne
ankete odgovorim na zastavljene hipoteze. Na koncu sledi razprava, kjer sem predstavila
ugotovitve na podlagi javnomnenjske raziskave in podala kritično mišljenje. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: človekove pravice, ustava, javne institucije, varuh človekovih pravic, diplomske naloge Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 780; Prenosov: 86 Celotno besedilo (2,01 MB) |
296. Učinkovitost pravnega sredstva pred Evropskim sodiščem za človekove praviceLara Kodran, 2021 Opis: Evropsko sodišče za človekove pravice v skladu z načelom subsidiarnosti na mednarodni ravni skrbi za varstvo posameznikovih temeljnih pravic, saj zagotavljanje varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v prvi vrsti predstavlja ključno nalogo in odgovornost vsake države članice Sveta Evrope, da se v nacionalnem in tudi mednarodnem prostoru lahko smatra za demokratično in pravno državo. Zaradi prevelike obremenjenosti Evropskega sodišča in tendence v smeri dejstva, da to Sodišče še naprej obdrži svojo odločilno vlogo pri zagotavljanju in varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin širom evropskega kontinenta, so bili uvedeni novi kriteriji, ki so posameznikom omejili dostop do Strasbourškega sodišča. Na Evropsko sodišče se tako obračajo tisti posamezniki, ki pred domačimi sodišči niso uspeli dokazati kršitev svojih konvencijskih pravic in svoboščin. Države članice Sveta Evrope pa nosijo obveznost, da sodbe, pri katerih se pojavljajo kot kršiteljice, pravilno izvršijo v nacionalnem pravnem redu, saj izvrševanje sodb Evropskega sodišča predstavlja enega od ključnih dejavnikov, od katerega je odvisna učinkovitost evropskega pravega sredstva. Za nadzor nad izvrševanjem sodb strasbourškega sodišča je v prvi vrsti pristojen Odbor ministrov, ki kot politično telo, za izvajanje učinkovitega nadzora, potrebuje kooperacijo ostalih organov Sveta Evrope. Kadar pa država podpisnica Evropske konvencije, sodbe Evropskega sodišča ne more ali ne želi izvrši v nacionalnem pravnem redu, ima posameznik delno odprto možnost, da se ponovno obrne na konvencijske organe. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, učinkovitost evropskega pravnega sredstva, izvrševanje sodb ESČP, kriteriji dopustnosti zadeve pred ESČP Objavljeno: 16.12.2021; Ogledov: 1014; Prenosov: 81 Celotno besedilo (745,94 KB) |
297. Pravica samskih žensk do umetne oploditveErika Delia, 2021 Opis: V magistrskem delu obravnavamo postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo ter z zakonodajo s tega področja, s poudarkom na pravici samskih žensk do zadevnih postopkov. Uvodoma predstavimo zgodovinski razvoj postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, tako pri nas kot na splošno. Ravno tako predelamo zgodovinski razvoj zakonodaje s tega področja, oziroma pravic do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, tako na mednarodnem področju kot pri nas. V nadaljevanju predstavimo postopke znotrajtelesne in zunajtelesne oploditve in se osredotočimo na postopke primerne za samske ženske. Nato analiziramo aktualno zakonodajo držav članic Evropske unije v povezavi s pravico samskih žensk do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo in jo v okviru primerjalne metode, primerjamo s slovensko zakonodajo s tega področja. Pri analizi razvoja reproduktivnih tehnologih oziroma samih postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo ugotovimo, da je Slovenija v koraku z ostalimi članicami Evropske unije. Pri analizi zakonodaje oziroma pravice samskih žensk do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, pa ugotovimo da v Sloveniji samske ženske navedene pravice nimajo, kar je v nasprotju z večino držav članic Evropske unije. S pomočjo predstavitve sodne prakse predstavimo delček problematike, s katero se, zaradi različnih pravnih ureditev v državah članicah Evropske unije, le te ukvarjajo in jo obravnavajo. Na kratko izpostavimo nekatera moralno-etična vprašanja, s katerimi se danes, predvsem pri nas, spopada reproduktivna medicina. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: reproduktivna medicina, oploditev z biomedicinsko pomočjo, pravice samskih žensk do oploditve, zunajtelesna oploditev, pravna ureditev postopkov OBMP Objavljeno: 29.12.2021; Ogledov: 1188; Prenosov: 104 Celotno besedilo (969,25 KB) |
298. Praviri ustavnostiKlemen Gabršček, 2021 Opis: Magistrsko delo z naslovom »Praviri ustavnosti« se ukvarja z identifikacijo tistih značilnosti najzgodnejših pravnih virov, zaradi katerih lahko o teh virih lahko govorimo tudi kot o najzgodnejših ustavnih (pra)dokumentih, pri čemer je definicija ustave široka, saj jo razumemo kot vsak dokument, ki služi omejevanju (samo)volje oblasti. Pri delu sta uporabljeni metoda jezikovne analize ter metoda primerjave virov. Ključna ugotovitev magistrskega dela je, da že najzgodnejši pravni viri služijo omejevanju oblasti ter vsaj rudimentarnemu zagotavljanju načela enakosti pred zakonom. Sekundarno pa gre ugotoviti, da ti pravni dokumenti poznajo institute, ki so po svojem bistvu in namenu presenetljivo moderni. Očitno je namreč, da so pravno in politično gledano vse civilizacije postavljene pred isto težavo – kako omejiti moč nosilcev oblasti in zagotoviti, da ne prihaja do zlorab. Magistrsko delo je uporabno kot izhodišče za poglobljeno raziskovanje posameznega pravnega obdobja, saj zaradi svoje širine onemogoča podrobnejši pregled posameznega obdobja. Slednje je tudi omejitev magistrskega dela, saj je časovna razpršenost narekovala izbiranje pravnih virov, kar nujno pomeni, da izpadejo nekateri manj znani, a zato ne manj zanimivi in vplivni pravni viri. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: ustavni viri, človekove pravice, sodna zaščita, nadzor nad oblastjo, omejevanje oblasti Objavljeno: 29.12.2021; Ogledov: 785; Prenosov: 76 Celotno besedilo (1,06 MB) |
299. Človekove pravice skozi prizmo varnosti migrantske krize leta 2015Aleksandar Dončev, 2021 Opis: Delo se ukvarja z vprašanjem razmerja med varnostjo in človekovimi pravicami skozi perspektivo migrantske krize leta 2015. Predstavi nam pomen in sorazmerje med povečanjem varnostnih ukrepov in varovanjem človekovih pravic ter pomen povečanja števila ljudi na določenem območju za varnost države članice Evropske unije. Opisani so tudi kriteriji za zmogljivost določene države pri sprejemanju kvot za priseljence ter kritična masa ljudi, po kateri postane vprašanje integracije in asimilacije tudi vprašanje nacionalne varnosti. Predstavljeni so dejavniki, ki vplivajo na uspešno ali neuspešno integracijo posameznika ali večjega števila ljudi v obstoječo družbo. Poleg tega so opredeljeni kriteriji, na podlagi katerih postanejo masovne ekonomske – legalne ali nelegalne – migracije problem kulture in identitete določene države. V delu so opredeljeni tudi (ne)reakcija evropske skupnosti in njene politike na migrantsko krizo ter dodatni varnostni ukrepi, ki so jih države članice vsaka zase, na lastnem ozemlju, primorane sprejeti za zajezitev krize in omejevanje nelegalnih prehodov prek t. i. zelene meje – kot odgovor na neenotno in neodločno politiko z vrha Evropske unije – ter vloga mednarodnih in drugih varnostnih organizacij pri zagotavljanju globalne in nacionalne varnosti v luči množičnih migracij. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: varnost, človekove pravice, migracija, integracija, migrantska kriza Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 797; Prenosov: 89 Celotno besedilo (1,90 MB) |
300. Avtohtonost kot merilo za status narodne manjšine in upravičenost do manjšinskih pravicRozi Žalig, 2021 Opis: Magistrsko delo obravnava merilo avtohtonosti v kontekstu statusa narodne manjšine in upravičenosti do manjšinskih pravic v Republiki Sloveniji. Država zagotavlja najvišjo stopnjo zaščite in manjšinskih pravic dvema avtohtonima, italijanski in madžarski narodni skupnosti. Pravice romske skupnosti so opredeljene z zakonom, preostale narodne in etnične skupnosti pa so upravičene do uživanja splošnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, med katerimi so enakost pred zakonom, pravice do izražanja narodne pripadnosti in uporabe svojega jezika in pisave ter prepoved diskriminacije. Avtohtonost je tisto (neopredeljeno) merilo, ki pri določanju upravičenosti posameznih manjšin do manjšinskih pravic igra ključno vlogo, saj omogoča avtohtonima narodnima skupnostma uživanje t. i. posebnih kolektivnih manjšinskih pravic. V uvodnem delu so opredeljeni temeljni pojmi, kot so narodne manjšine, manjšinske pravice in (mednarodno)pravno varstvo manjšin. V osrednjem delu magistrsko delo obravnava merilo avtohtonosti v kontekstu manjšinskih pravic; njegov vpliv na različne narodne oz. etnične skupnosti v Sloveniji; mnenja različnih mednarodnih in drugih teles o njegovem vplivu na status narodne manjšine in upravičenost do manjšinskih pravic; ter razlikovalno vlogo, ki jo ima v tem kontekstu merilo avtohtonosti. V zaključnem delu magistrsko delo obravnava še prihodnost varstva manjšin v Republiki Sloveniji v kontekstu pluralne in demokratične Evrope. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: avtohtonost, novodobne manjšine, narodne manjšine, manjšinske pravice, mednarodnopravno varstvo manjšin Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 874; Prenosov: 0 |