1. Izzivi in priložnosti digitalizacije notariataAsja Podrekar, 2025, magistrsko delo Opis: Digitalizacija notariata postaja eden izmed osrednjih procesov sodobnega pravnega razvoja, saj vpliva na način izvajanja notarskih postopkov in prinaša nove razsežnosti njihovega delovanja v elektronskem okolju. Slovenski notariat se vse hitreje vključuje v proces digitalne transformacije, ki ga zaznamujejo elektronska identifikacija, videokonferenčni postopki, varni elektronski predali, kvalificirani elektronski podpisi in centralni registri. Takšne tehnološke rešitve omogočajo večjo učinkovitost, preglednost in dostopnost notarskih storitev, hkrati pa zahtevajo visoko raven varstva osebnih podatkov, zanesljivo informacijsko infrastrukturo in ohranitev zaupanja v pravni red. Skozi delo je obravnavan pravni, primerjalni in empirični okvir digitalizacije notariata, s poudarkom na vplivu digitalnih orodij na vlogo notarja ter poudarkom na vprašanjih pravne varnosti, odgovornosti in nepristranskosti. Digitalno okolje odpira možnosti za poenostavitev postopkov in večjo pravno predvidljivost, vendar ne more nadomestiti človeške presoje, pojasnilne dolžnosti in etične odgovornosti notarja. Notar ostaja oseba javnega zaupanja, ki tudi v digitalni dobi jamči zakonitost in resničnost volje strank. Primerjalni pregled nemške, avstrijske in estonske ureditve potrjuje, da lahko digitalizacija deluje učinkovito le v okviru jasnih pravil, zanesljive infrastrukture in z ustreznim nadzorom. Umetna inteligenca je pri tem lahko koristno podporno orodje, vendar ne sme posegati v notarjevo odločitev ali prevzemati njegove odgovornosti. Ob tridesetletnici ponovne uvedbe notariata v Sloveniji se kaže, da ta institucija uspešno vstopa v digitalno dobo, pri čemer ohranja svoje temeljno poslanstvo, to je varovanje pravne varnosti in zaupanje v pravno državo.
Ključne besede: notariat, digitalizacija, elektronsko poslovanje, pravna varnost, elektronska identifikacija, umetna inteligenca, odgovornost notarja
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 283; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (1,34 MB) |
2. Umetna inteligenca in pravna odgovornost : odgovornost v avtonomnih sistemihAndrej Prosen, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava enega osrednjih izzivov sodobnega prava: določanje pravne odgovornosti za škodo, ki jo povzročajo avtonomni sistemi in umetna inteligenca (UI). Zaradi sposobnosti učenja, samostojnega odločanja in nepredvidljivosti teh sistemov se tradicionalni pravni instituti, kot sta krivda in vzročna zveza, pogosto izkažejo za neustrezne. Namen raziskave je bil analizirati te izzive, opredeliti vlogo ključnih deležnikov (razvijalcev, proizvajalcev in uporabnikov), ovrednotiti možnost podelitve pravne subjektivitete UI ter primerjati regulativne pristope EU, ZDA in Kitajske. Uporabljene so bile deskriptivna, primerjalna in metoda sinteze, ki so omogočile poglobljeno razumevanje pravnih in tehničnih vidikov delovanja UI. Ključna ugotovitev je, da pravni sistemi trenutno večinoma le delno prilagajajo obstoječe režime (npr. odškodninsko pravo in odgovornost za proizvod z napako), kar pogosto ne zadošča za učinkovito obravnavo novih tveganj. Primerjalna analiza je pokazala, da EU z Aktom o umetni inteligenci vzpostavlja proaktiven model, medtem ko ZDA sledijo sektorskemu in tržno usmerjenemu pristopu, Kitajska pa vzpostavlja centraliziran model z močnim poudarkom na nadzoru. Glede subjektivitete UI smo ugotovili, da bi pravno-fikcijska ureditev ustvarila resne pravne in etične težave, zlasti nevarnost »odgovornostnega vakuuma«. Ključni prispevek naloge je v sintezi tehničnih in pravnih razsežnosti ter v opozorilu, da mora odgovornost za UI ostati vezana na človeka. Ugotovitve so uporabne za zakonodajalce, razvijalce in pravno stroko, pri čemer omejitev raziskave predstavlja hitro spreminjajoča se narava področja, ki zahteva nadaljnje spremljanje in nadgradnjo pravnih okvirov.
Ključne besede: umetna inteligenca, pravna odgovornost, avtonomni sistemi, pravna subjektiviteta, Akt o umetni inteligenci, regulacija umetne inteligence
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 291; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,65 MB) |
3. Pravni vidiki podelitve pravne subjektivitete robotski avtomatizaciji procesov : magistrsko deloNataša Vehar, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se proučujejo pravni vidiki podelitve pravne subjektivitete robotski avtomatizaciji procesov (RPA) in njen vpliv na pravni okvir. Raziskava je pokazala, da RPA ni povsem nova tehnologija, vendar je njena širša uporaba še vedno v začetni fazi implementacije, kar nakazuje velik neizkoriščen potencial. Tehnologija omogoča avtomatizacijo ponavljajočih se in predvidljivih nalog, pri čemer je delovanje RPA predvidljivo in zanesljivo, kar omogoča jasno določitev odgovornosti. Analiza nacionalnih zakonodaj je pokazala, da trenutni pravni okviri že zajemajo RPA in omogočajo učinkovito urejanje odgovornosti, kar zagotavlja pravno varnost za uporabnike in razvijalce. Ugotovljeno je bilo tudi, da RPA ostaja nišna tehnologija, zato trenutna zakonodaja zadostno pokriva to področje brez potrebe po dodatni regulaciji. Vendar pa je hiter tehnološki razvoj umetne inteligence, ki vse bolj prevzema funkcije RPA oziroma jo bistveno nadgrajuje, pokazal potrebo po prilagoditvi pravnega okvira, da bi se ohranile temeljne pravice in svoboščine ter da bi se preprečilo škodljivo delovanje tehnologij. V Evropski uniji Akt o umetni inteligenci predstavlja pomemben korak k celoviti regulaciji umetne inteligence in posredno tudi RPA. Kljub tem premikom pa trenutne razprave niso usmerjene v podeljevanje pravne subjektivitete RPA ali sistemom umetne inteligence, saj bi to prineslo številne pravne in etične izzive. Na podlagi ugotovitev lahko zaključimo, da trenutni pravni okvir ustrezno ureja RPA, vendar bo zaradi hitrega razvoja umetne inteligence potrebno nadaljnje prilagajanje zakonodaje, da bo ta sledila tehnološkemu napredku in zagotavljala zaščito temeljnih pravic.
Ključne besede: pravna subjektiviteta, robotska avtomatizacija procesov, umetna inteligenca, avtonomni sistemi, Akt o umetni inteligenci EU, pravna odgovornost
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 1387; Prenosov: 24
Celotno besedilo (838,21 KB) |
4. Primerjalna analiza obtožbe državnega funkcionarja : diplomsko deloDanijela Golob, 2020, diplomsko delo Opis: Z institutom ustavne obtožbe (impeachmenta) je definiran postopek obtožbe najvišjih državnih funkcionarjev zaradi hujše kršitve ustave in zakonov. Z drugimi besedami: to je institut za ugotavljanje njihove kazenske odgovornosti % odgovornosti za posamezna protipravna dejanja % in mehanizem za uresničevanje te odgovornosti, s katerim se ob potrdilni obtožbi kaznuje najvišjega državnega funkcionarja. Za lažje razumevanje smo na začetku diplomske naloge najprej opisali pravno teorijo, ki se ukvarja s problematiko instituta šefa države v različnih skupinah državnih ureditev, in odgovornost posameznih državnih funkcionarjev. Temu sledita zgodovinski pregled instituta in predstavitev razvoja ter kazenske odgovornosti državnih funkcionarjev. Med raziskovanjem smo uporabili deskriptivno metodo, s katero smo opisali ključne pojme, ki so povezani s pravno ureditvijo, in primerjalno metodo, da bi ugotovili podobnosti in razlike med državami glede na to, kako se postopek izvede, ter glede na njegove posledice. V končnem poglavju smo se osredotočili na primere obtožb v različnih državah, ki so nam omogočili potrditev hipoteze. Z diplomsko nalogo smo želeli prikazati pomembnost tega instituta % ki ga imajo nekatere države, tudi Slovenija, zapisanega v ustavi % za prevzemanje odgovornosti ob kršitvi.
Ključne besede: pravna država, politična odgovornost, kazenska odgovornost, sankcije
Objavljeno v ReVIS: 01.12.2020; Ogledov: 3076; Prenosov: 116
Celotno besedilo (650,50 KB) |
5. Ustavni vidiki varstva zaposlenih pred nadlegovanjem na delovnem mestu (mobingom) : doktorska disertacijaDžemal Kočan, 2016, doktorska disertacija Ključne besede: mobing, delovna mesta, psihično nasilje, zaposleni, pravno varstvo, pravna ureditev, odškodninska odgovornost, spori, reševanje, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 25201; Prenosov: 258
Celotno besedilo (2,64 MB) |
6. |
