Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Umetna inteligenca in pravna odgovornost : odgovornost v avtonomnih sistemih
Andrej Prosen, 2025, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava enega osrednjih izzivov sodobnega prava: določanje pravne odgovornosti za škodo, ki jo povzročajo avtonomni sistemi in umetna inteligenca (UI). Zaradi sposobnosti učenja, samostojnega odločanja in nepredvidljivosti teh sistemov se tradicionalni pravni instituti, kot sta krivda in vzročna zveza, pogosto izkažejo za neustrezne. Namen raziskave je bil analizirati te izzive, opredeliti vlogo ključnih deležnikov (razvijalcev, proizvajalcev in uporabnikov), ovrednotiti možnost podelitve pravne subjektivitete UI ter primerjati regulativne pristope EU, ZDA in Kitajske. Uporabljene so bile deskriptivna, primerjalna in metoda sinteze, ki so omogočile poglobljeno razumevanje pravnih in tehničnih vidikov delovanja UI. Ključna ugotovitev je, da pravni sistemi trenutno večinoma le delno prilagajajo obstoječe režime (npr. odškodninsko pravo in odgovornost za proizvod z napako), kar pogosto ne zadošča za učinkovito obravnavo novih tveganj. Primerjalna analiza je pokazala, da EU z Aktom o umetni inteligenci vzpostavlja proaktiven model, medtem ko ZDA sledijo sektorskemu in tržno usmerjenemu pristopu, Kitajska pa vzpostavlja centraliziran model z močnim poudarkom na nadzoru. Glede subjektivitete UI smo ugotovili, da bi pravno-fikcijska ureditev ustvarila resne pravne in etične težave, zlasti nevarnost »odgovornostnega vakuuma«. Ključni prispevek naloge je v sintezi tehničnih in pravnih razsežnosti ter v opozorilu, da mora odgovornost za UI ostati vezana na človeka. Ugotovitve so uporabne za zakonodajalce, razvijalce in pravno stroko, pri čemer omejitev raziskave predstavlja hitro spreminjajoča se narava področja, ki zahteva nadaljnje spremljanje in nadgradnjo pravnih okvirov.
Ključne besede: umetna inteligenca, pravna odgovornost, avtonomni sistemi, pravna subjektiviteta, Akt o umetni inteligenci, regulacija umetne inteligence
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 290; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

2.
Pravni vidiki podelitve pravne subjektivitete robotski avtomatizaciji procesov : magistrsko delo
Nataša Vehar, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se proučujejo pravni vidiki podelitve pravne subjektivitete robotski avtomatizaciji procesov (RPA) in njen vpliv na pravni okvir. Raziskava je pokazala, da RPA ni povsem nova tehnologija, vendar je njena širša uporaba še vedno v začetni fazi implementacije, kar nakazuje velik neizkoriščen potencial. Tehnologija omogoča avtomatizacijo ponavljajočih se in predvidljivih nalog, pri čemer je delovanje RPA predvidljivo in zanesljivo, kar omogoča jasno določitev odgovornosti. Analiza nacionalnih zakonodaj je pokazala, da trenutni pravni okviri že zajemajo RPA in omogočajo učinkovito urejanje odgovornosti, kar zagotavlja pravno varnost za uporabnike in razvijalce. Ugotovljeno je bilo tudi, da RPA ostaja nišna tehnologija, zato trenutna zakonodaja zadostno pokriva to področje brez potrebe po dodatni regulaciji. Vendar pa je hiter tehnološki razvoj umetne inteligence, ki vse bolj prevzema funkcije RPA oziroma jo bistveno nadgrajuje, pokazal potrebo po prilagoditvi pravnega okvira, da bi se ohranile temeljne pravice in svoboščine ter da bi se preprečilo škodljivo delovanje tehnologij. V Evropski uniji Akt o umetni inteligenci predstavlja pomemben korak k celoviti regulaciji umetne inteligence in posredno tudi RPA. Kljub tem premikom pa trenutne razprave niso usmerjene v podeljevanje pravne subjektivitete RPA ali sistemom umetne inteligence, saj bi to prineslo številne pravne in etične izzive. Na podlagi ugotovitev lahko zaključimo, da trenutni pravni okvir ustrezno ureja RPA, vendar bo zaradi hitrega razvoja umetne inteligence potrebno nadaljnje prilagajanje zakonodaje, da bo ta sledila tehnološkemu napredku in zagotavljala zaščito temeljnih pravic.
Ključne besede: pravna subjektiviteta, robotska avtomatizacija procesov, umetna inteligenca, avtonomni sistemi, Akt o umetni inteligenci EU, pravna odgovornost
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 1387; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (838,21 KB)
Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh