1. Pojem, pomen in dopustnost revizije : magistrsko deloHana Babnik, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava institut revizije v slovenskem civilnem pravdnem postopku s poudarkom na njegovi preobrazbi po uveljavitvi sistema dopuščene revizije. Raziskava izhaja iz vprašanja, kako se je s tem sistemom spremenila vloga revizije od sredstva, usmerjenega predvsem v varstvo subjektivnih pravic strank, k institutu z izrazito javnofunkcionalno in precedenčno vlogo, namenjeno poenotenju sodne prakse in razvoju prava. Namen magistrskega dela je presoditi, ali veljavna ureditev dopuščene revizije še zagotavlja ustrezno ravnovesje med javnim interesom, učinkovitostjo sodnega sistema ter pravico posameznika do učinkovitega sodnega varstva in pravne varnosti. Pri raziskavi so bile uporabljene deskriptivna metoda za analizo zakonske ureditve, analitična metoda za obravnavo sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, primerjalnopravna metoda za primerjavo z nemško in avstrijsko ureditvijo ter analiza statističnih podatkov o dopustitvi in uspešnosti revizij. Ključne ugotovitve kažejo, da sistem dopuščene revizije krepi precedenčno vlogo Vrhovnega sodišča in prispeva k večji enotnosti sodne prakse, hkrati pa pomeni visoko stopnjo selektivnosti, zaradi katere je varstvo pravic strank v revizijskem postopku zagotovljeno predvsem posredno. Raziskava potrjuje, da so kriteriji za dopustitev revizije zaradi diskrecijske presoje sodišča v praksi deloma nepredvidljivi, kar lahko vpliva na zaznavo pravne varnosti. Uporabnost ugotovitev se kaže v kritični presoji obstoječih procesnih standardov ter v predlogih za izboljšanje sistema, zlasti z večjo transparentnostjo odločanja in krepitvijo obrazložitvene dolžnosti pri zavrnitvah dopustitve revizije. Omejitve raziskave izhajajo iz osredotočenosti na normativno analizo, sodno prakso in omejeno časovno obdobje statističnih podatkov, zato magistrsko delo ne zajema širših empiričnih vidikov delovanja instituta dopuščene revizije.
Ključne besede: revizija, izredno pravno sredstvo, dopuščena revizija, pravna vprašanja, Vrhovno sodišče, sodna praksa, pravna varnost
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2026; Ogledov: 85; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,97 MB) |
2. Sporazumna razveza zakonske zveze v okviru notarske storitve : magistrsko deloValentina Šegula, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava institut sporazumne razveze zakonske zveze pred notarjem, ki ga je uvedel Družinski zakonik leta 2019. Postopek je mogoč, kadar zakonca nimata skupnih mladoletnih otrok in sta dosegla soglasje o morebitnem preživljanju enega od njiju, razmerjih iz najemnih pogodb ter obsegu, deležih in razdelitvi skupnega premoženja. Ob izpolnitvi teh pogojev lahko razvezo opravita zunajsodno, v postopku, ki ga v celoti vodi notar kot oseba javnega zaupanja. Notar ima ključno vlogo pri zagotavljanju pravne varnosti, saj strokovno vodi postopek, nepristransko preveri pogoje, ugotovi resnično voljo zakoncev ter pojasni vse pravne posledice. Postopek je zasnovan kot hitrejša in manj formalna alternativa sodnemu postopku, ki razbremenjuje sodišča ter zakoncem omogoča celovito ureditev premoženjskih razmerij ob razvezi. Prednosti se kažejo v večji pravni varnosti zaradi notarske oblike, stroškovni učinkovitosti in diskretnosti postopka. Raziskava pa je pokazala tudi ključne pomanjkljivosti. Največje omejitve izvirajo iz dejstva, da notarji nimajo neposrednega vpogleda v matične in druge uradne evidence, zato je oteženo preverjanje izpolnjevanja vseh pogojev za razvezo, zlasti glede mladoletnih otrok. Rezultati potrjujejo, da postopek pred notarjem zagotavlja visoko stopnjo pravne varnosti in učinkovito razrešitev razveznih vprašanj. Primerjalna analiza kaže, da slovenska ureditev sledi sodobnim evropskim trendom, a bi jo bilo smiselno dopolniti glede čezmejnih primerov, tehnične podpore notarjem in jasnejše ločitve razveznega sporazuma od premoženjskega dogovora. Rezultati potrjujejo, da notar predstavlja ključnega garanta pravne varnosti v družinskem pravu.
Ključne besede: sporazumna razveza pred notarjem, notar, notarski zapis, premoženjska razmerja zakoncev, pravna varnost zakoncev
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 439; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,45 MB) |
3. Izzivi in priložnosti digitalizacije notariataAsja Podrekar, 2025, magistrsko delo Opis: Digitalizacija notariata postaja eden izmed osrednjih procesov sodobnega pravnega razvoja, saj vpliva na način izvajanja notarskih postopkov in prinaša nove razsežnosti njihovega delovanja v elektronskem okolju. Slovenski notariat se vse hitreje vključuje v proces digitalne transformacije, ki ga zaznamujejo elektronska identifikacija, videokonferenčni postopki, varni elektronski predali, kvalificirani elektronski podpisi in centralni registri. Takšne tehnološke rešitve omogočajo večjo učinkovitost, preglednost in dostopnost notarskih storitev, hkrati pa zahtevajo visoko raven varstva osebnih podatkov, zanesljivo informacijsko infrastrukturo in ohranitev zaupanja v pravni red. Skozi delo je obravnavan pravni, primerjalni in empirični okvir digitalizacije notariata, s poudarkom na vplivu digitalnih orodij na vlogo notarja ter poudarkom na vprašanjih pravne varnosti, odgovornosti in nepristranskosti. Digitalno okolje odpira možnosti za poenostavitev postopkov in večjo pravno predvidljivost, vendar ne more nadomestiti človeške presoje, pojasnilne dolžnosti in etične odgovornosti notarja. Notar ostaja oseba javnega zaupanja, ki tudi v digitalni dobi jamči zakonitost in resničnost volje strank. Primerjalni pregled nemške, avstrijske in estonske ureditve potrjuje, da lahko digitalizacija deluje učinkovito le v okviru jasnih pravil, zanesljive infrastrukture in z ustreznim nadzorom. Umetna inteligenca je pri tem lahko koristno podporno orodje, vendar ne sme posegati v notarjevo odločitev ali prevzemati njegove odgovornosti. Ob tridesetletnici ponovne uvedbe notariata v Sloveniji se kaže, da ta institucija uspešno vstopa v digitalno dobo, pri čemer ohranja svoje temeljno poslanstvo, to je varovanje pravne varnosti in zaupanje v pravno državo.
Ključne besede: notariat, digitalizacija, elektronsko poslovanje, pravna varnost, elektronska identifikacija, umetna inteligenca, odgovornost notarja
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 283; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,34 MB) |
4. Zemljiška knjiga kot pravni temelj za varnost nepremičninskega trga v SlovenijiLea Svoljšak, 2026, diplomsko delo Opis: Zemljiška knjiga predstavlja nepogrešljiv mehanizem varnosti na slovenskem nepremičninskem trgu, kar potrjujejo tudi številni primeri iz prakse, kot so Zbiljski gaj, Zeleni gaj, Celovški dvori ter Bavarski dvor. Ti jasno kažejo, da lahko neskladja znotraj sistema povzročijo resne pravne in finančne posledice. Čeprav je digitalizacija omogočila lažji dostop do podatkov, je hkrati odprla nova vprašanja glede uporabe umetne inteligence in varstva osebnih podatkov. Prav zato se z anketo ugotavlja, kako posamezniki dojemajo zemljiško knjigo in katere izboljšave si želijo. Pri nadaljnjem razvoju sistema nam je v zgled lahko tudi švedski sistem, ki ima zemljiško knjigo na blockchainu.
Ključne besede: zemljiška knjiga, elektronska zemljiška knjiga, nepremičninski trg, pravna varnost, primeri iz prakse.
Objavljeno v ReVIS: 16.01.2026; Ogledov: 640; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,63 MB) |
5. Mesto samostojnega podjetnika v slovenski pravni in davčni ureditvi : diplomsko deloMateja Kokelj, 2017, diplomsko delo Ključne besede: samostojni podjetnik, pravna ureditev, davčna ureditev, prispevki za socialno varnost, zaposlovanje, računovodstvo, knjigovodstvo, diplomsko delo
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2025; Ogledov: 811; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,25 MB) |
6. Pravno varstvo posameznika v upravnem pravu Evropske unijeMatej Avbelj, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek se osredotoča na upravno pravo EU, ki je ena od sodobnih pojavnih oblik upravnega prava in katerega obseg
in pomen v zadnjih letih skokovito naraščata. Prispevek uvodoma opredeli, kaj upravno pravo EU sploh je. Temu sledi analiza ustvarjalcev upravnega prava EU, kakor tudi njegovih naslovnikov. V okviru teh je osrednja pozornost namenjena posamezniku. Predstavljeni so različni načini, kako upravno pravo EU vpliva na položaj posameznika in, z druge strani, kako lahko posameznik zavaruje svoje pravice in pravne interese v upravnih postopkih z evropskimi upravnimi organi. Prispevek sklene s kratko oceno pravnega položaja posameznika v upravnem pravu EU in z nekaj predlogi za njegovo izboljšavo.
Ključne besede: upravni postopek, človekove pravice, pravna varnost, Evropska unija
Objavljeno v ReVIS: 23.06.2025; Ogledov: 1032; Prenosov: 9
Celotno besedilo (141,89 KB) |
7. Vloga notarja na področju dednega prava : magistrsko deloSilva Božnar, 2025, magistrsko delo Opis: Notariat je v slovenskem pravosodnem sistemu ponovno prisoten od leta 1994, kar
pomeni, da predstavlja pretežno novo institucijo. V okviru magistrskega dela pa smo
kljub temu uspeli dokazati, da je ta institucija učinkovito integrirana v pravni okvir, pri
čemer je skozi leta mogoče zaznati pozitiven trend njenega poslovanja. Družba se
nenehno sooča z različnimi spremembami – družbenimi, gospodarskimi in
tehnološkimi, kar zahteva prilagodljivost institucij, zato ni presenetljivo, da tudi notariat
potrebuje prilagajanje svojih funkcij in pristojnosti spremembam. Bistvo magistrskega
dela je predstaviti vlogo notarja na področju dednega prava. Najprej je opisana funkcija
notariata in notarskega poklica, nato pa se delo osredotoča na opredelitev notarjevih
že obstoječih pristojnosti v okviru dednopravnega področja. Notar ima že danes precej
širok spekter pristojnosti, ki se večinoma izvajajo v preventivnem smislu, torej v obliki
predhodnega urejanja premoženjskih razmerij zapustnika. Notarju kot osebi javnega
zaupanja pripada pristojnost, da v obliki notarskega zapisa sestavi pogodbe z
dednopravnimi posledicami in oporoke, kar prispeva k večji pravni varnosti. Namen
magistrskega dela je spodbuditi razmišljanje o možnosti širjenja pristojnosti notarjev,
saj v večini držav notarji že imajo širšo vlogo na področju dednega prava, kjer veljajo
za glavne akterje tudi v zapuščinskih postopkih. Analizirane so prednosti in slabosti
takšne ureditve ter podrobneje proučene specifičnosti pravnih sistemov Avstrije,
Hrvaške in Madžarske, kjer je takšen pristop uveljavljen že nekaj časa. Magistrsko delo
združuje teoretične in praktične vidike, ki so podprti s statističnimi podatki in sodno
prakso, s čimer ponuja celostno sliko obravnavane tematike.
Ključne besede: notariat, notarska listina, dedno pravo, pogodbe z dednopravnimi posledicami, oporoka, zapuščinski postopek, pristojnosti notarjev, preventivna funkcija, pravna varnost
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 1499; Prenosov: 85
Celotno besedilo (825,49 KB) |
8. Pravna in ekonomska varnost pacienta po prenosu določb Direktive 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu : doktorska disertacijaDiana Grad, 2024, doktorska disertacija Opis: V ospredje je postavljena obravnava vprašanja pravne in ekonomske varnosti pacientov, ki se odločijo za čezmejno zdravljenje skladno z Direktivo 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Namen disertacije je definirati, kako so bili cilji te Direktive preneseni v zakonodajo držav članic EU in pri tem kot ključno preučiti ex post učinke pri načrtovanem čezmejnem zdravljenju, kot jih predvideva in opredeljuje SEU. Uvodna poglavja so namenjena zlasti obravnavi koncepta sistemov socialne varnosti, njihovega povezovanja ter analizi normativne ureditve področja čezmejnega zdravstvenega varstva na območju EU, pri čemer je poudarek na Direktivi 2011/24/EU in ključnih primerih v sodni praksi SEU. Glede na postavljena raziskovalna vprašanja je bilo uporabljenih več raziskovalnih metod. Obravnavana tematika zadeva vse države članice EU, zato je v nadaljevanju s primerjalno pravnega vidika ponazorjena analiza odklonov od ciljev Direktive 2011/24/EU v sedmih izbranih državah članicah EU, pri tem pa so upoštevane različne ureditve sistemov zdravstvenega varstva na območju EU. Z normativno analizo, ki je obravnavana v zadnjem delu, je naš cilj analizirati normativno ureditev področja čezmejnega zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji s poudarkom na prenosu Direktive 2011/24/EU, pri čemer je izpostavljena tako ekonomska varnost kot tudi pravna varnost pacienta z vidika PDEU, URS in sodne prakse sodišč RS. V zaključku je definiran še predlog za ustrezno ureditev ekonomsko-pravne varnosti pacientov pri načrtovanem čezmejnem zdravljenju na primeru Republike Slovenije, ki bi odpravil dve ključni anomaliji, ki sta se pojavili po prenosu ciljev Direktive 2011/24EU v zakonodajo Republike Slovenije.
Ključne besede: čezmejno zdravstveno varstvo, Direktiva 2011/24/EU, zdravstveni sistemi držav članic EU, sodna praksa SEU, PDEU, pravna in ekonomska varnost pacienta
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 1386; Prenosov: 32
Celotno besedilo (3,17 MB) |
9. Pravna sredstva kot sredstva kontrole pravne pravilnosti upravnih in sodnih odločb : magistrsko deloZalka Jerman, 2021, magistrsko delo Opis: Pravica do pravnega sredstva je temeljna pravica in je kot taka tudi del našega pravnega reda, torej tudi del našega upravnega prava. Pravni red na področju upravnega prava zagotavlja več različnih pravnih sredstev, ki stremijo k temu, da je na koncu izdana upravna odločba pravilna (zakonita in utemeljena z resničnim dejanskem stanjem). Pri tem se postavlja vprašanje, ali večje število pravnih sredstev povečuje pravno pravilnost in pravno varnost ali pa množica pravnih sredstev vnaša negotovosti v pridobljene pravice, če se odpirajo nove in nove možnosti izpodbijanja. Magistrsko delo je nastalo na podlagi analize konkretno izbranih primerov (spisov v upravnih zadevah), njen namen pa je bil ugotoviti, kakšen je vpliv odločitve drugostopenjskega organa na pravno pravilnost odločitve in nadalje na delo prvostopenjskega organa ter tudi, kakšen je pomen izvršljivosti odločbe še pred nastopom dokončnosti oziroma pravnomočnosti. Ugotovljeno je bilo, da so pravna sredstva potrebna za zagotavljanje pravilnosti (pravne in dejanske pravilnosti) upravnih odločb in da je izvršljivost odločb pred nastopom dokončnosti oziroma pravnomočnosti dopustna zgolj v izjemnih primerih, ko obstaja minimalno tveganje, da odločba, ki se izvršuje, ni zakonita. Ugotovljeno je bilo tudi, da uporaba pravnih sredstev krepi pravno pravilnost in posledično tudi pravno varnost ter da institut pritožbe omogoča izenačitev upravnega odločanja teritorialno organizirane uprave. Na podlagi analize je bilo ugotovljeno, da drugostopenjski organi kljub velikemu številu pravnih sredstev niso pretirano obremenjeni, saj so pravna sredstva uporabljena v zelo majhnem delu vseh upravnih zadev.
Ključne besede: pravna varnost, pravna pravilnost, pravna sredstva, dvostopenjsko odločanje, analiza odločb organa z vidika uporabe pravnih sredstev
Objavljeno v ReVIS: 11.07.2022; Ogledov: 2650; Prenosov: 65
Celotno besedilo (2,17 MB) |
10. |
