1. |
2. |
3. Varstvo osebnih podatkov - praksa informacijskega pooblaščenca, s poudarkom naukrepih državnih organovBojan Šav, 2011 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: osebni podatki, zbirka osebnih podatkov, katalog zbirke osebnih podatkov, informacijski pooblaščenec, inšpekcijski nadzor, pravni interes, policija, varstvo podatkov, sorazmernost Objavljeno: 30.07.2018; Ogledov: 2550; Prenosov: 156 Celotno besedilo (573,87 KB) |
4. |
5. Sodna presoja podzakonskih aktovKatja Sušnik, 2009 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: podzakonski predpisi, razbremenitev Ustavnega sodišča, učinkovitost (ustavno) sodne presoje, prenos abstraktne presoje na redno sodstvo, zahteva, pobuda, pravni interes, exceptio illegalis, ustavne spremembe, "spreminjanje" vloge ustavnega in rednega sodstva Objavljeno: 13.08.2018; Ogledov: 2448; Prenosov: 138 Celotno besedilo (5,83 MB) |
6. Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmiLara Kodran, 2018 Opis: Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmi v marsikaterem pogledu s strani družbe niso obravnavani kot pozitivna, temveč prej kot dodatna pravica, podeljena upravnemu organu. Če pogledamo iz drugega zornega kota, pa se v vsakdanjem življenju lahko srečamo z vrsto nepričakovanih situacij, ki jih ni moč predvideti vnaprej. Diplomsko delo nazorno opredeli omenjene pojme v povezavi s temeljnimi načeli, ki morajo biti strogo upoštevana za izdajo zakonite upravne odločbe,izdane na podlagi prostega preudarka.Odločanje po prostem preudarka ne sme biti samovoljno, pravno nevezano ali arbitrarno. Diskrecija je upravnemu organu podeljena zgolj na podlagi zakonske ali podzakonske norme, pri tem pa se srečuje z več omejitvami. Posamični upravni akt mora biti izdan v mejah pooblastila, v skladu z namenom danega pooblastila, biti pa mora tudi utemeljen in obrazložen.Te omejitve tako izpodbijajo domnevo o samovoljnem oziroma arbitrarnem delovanju pristojnega organa. Ker v praksi prihaja tudi do kršitve ali zlorabe diskrecijske pravice, pa so vsakemu posamezniku kot pravno varstvo zagotovljena tudi ustrezna pravna sredstva, v primeru nezakonitega poseganja v pravice, obveznosti ali druge pravne koristi strank v postopku. Za širši pogled na prosti preudarek pa diplomsko delo zajema tudi primerjavo z njegovo ureditvijo v nekaterih drugih evropskih državah ter razmerje med institutoma diskrecijske pravice in nedoločenih pravnih pojmov. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: diskrecija, prosti preudarek, nedoločeni pravni pojmi, javni interes, pravna država, zakonitost Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 11816; Prenosov: 738 Celotno besedilo (817,01 KB) |
7. |
8. Razvoj instituta pravnega interesa v ustavnosodnem postopkuJan Dujić, 2023 Opis: V diplomskem delu je predstavljen institut pravnega interesa v ustavo-sodnem postopku oziroma dosedanji razvoj tega pravnega instituta v Sloveniji, delno pa je podan tudi primerjalni vidik obravnavanega vprašanja v nekaterih državah, ki so primerljive s Slovenijo. V slovenskem pravnem sistemu je ta institut pomemben predvsem zato, ker že Ustava Republike Slovenije določa, da se postopek ustavnosodne presoje predpisov lahko začne na podlagi zahteve oziroma na podlagi pobude (162. člen). Ključni problem, ki sem ga v tej zvezi raziskoval je, kako je Ustavno sodišče Republike Slovenije v preteklosti in kako danes obravnava procesne predpostavke za sprožitev postopka ustavno-sodne presoje glede na izjemno obremenjenost tega sodišča. Pri tem je ključnega pomena dejstvo, da se pri tem vprašanju srečujeta dve pomembni pravni dobrini: na eni strani pravica različnih strank (tudi fizičnih oseb) do ustavno-sodnega varstva pravic, na drugi strani pa omejena možnost Ustavnega sodišča, da obravnava prav vse zahteve in pobude v postopku ustavno-sodne presoje. Preobremenjenost ustavnih sodnikov bi namreč lahko povzročila prav nasproten učinek – in bi zaradi včasih bagatelnih zadev lahko ostala nerešena nekatera pomembna pravna vprašanja (ali pa bi se vsaj bistveno zamujalo z reševanjem pomembnih pravnih vprašanj). Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Ustavno sodišče, ustavna pravica, ustavnost in zakonitost, pravni interes, ustavno-sodni postopek, zahteva za sprožitev postopka, pobuda za sprožitev postopka, abstraktna in konkretna kontrola ustavnosti, procesna predpostavka, procesna legitimacija Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 207; Prenosov: 20 Celotno besedilo (744,37 KB) |