101. |
102. |
103. |
104. Univerzalna temeljna norma pravaPetja Mihelič, 2016 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: etika, pravo, bit, najstvo, relativizem, objektivnost, Kristus, naravnopravni sistem, disertacije
Objavljeno: 18.12.2017; Ogledov: 2895; Prenosov: 217
 Celotno besedilo (2,97 MB) |
105. |
106. |
107. |
108. Novejša judikatura (po letu 2000) mednarodnih sodišč glede razmejitve na morjuJure Dolinar, 2016 Opis: Področje razmejitve morskih območij med državami v veliki meri tvori sodna praksa mednarodnih in arbitražnih sodišč. Najpomembnejši mednarodni sodišči, ki se ukvarjata s pomorsko delimitacijo,sta Meddržavno sodišče v Haagu in Mednarodno sodišče za pravo morja. Sodišči za presojanje uporabljata predvsem mednarodno običajno pravo, kot je kodificirano v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS). Sodišči pri odločanju vodi načelo pravičnosti. Smiselno in zaželeno je, da odločitve sodišč ponujajo objektivnost in predvidljivost. Za doseganje čim večje predvidljivosti sodišči sledita vzorcem pretekle sodne prakse in uporabljata uveljavljene metode. Kljub temu pa prav pomorska delimitacija zaradi velike raznolikosti med posameznimi primeri zahteva vedno nove načine reševanja sporov. Tako se odpirajo možnosti novejši sodni praksi, da sledi že uveljavljenim metodam ali pa jih prilagodi posameznemu primeru.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delimitacija, razmejevanja, Meddržavno sodišče v Haagu, Mednarodno sodišče za pravo morja, sodna praksa, UNCLOS, načelo pravičnosti
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2522; Prenosov: 145
Celotno besedilo (1,56 MB) |
109. Zakonodajne spremembe na področju kolektivnega upravljanja v avtorskem pravuPetra Gorenc, 2017 Opis: Kolektivno upravljanje pravic je posebnost avtorskega prava. Razvilo se je z namenom izboljšanja pogajalskega položaja avtorjev nasproti uporabnikom njihovih del. S skupinskim nastopom so avtorji lahko zahtevali pravičnejše nadomestilo za uporabo del. Kolektivna oblika upravljanja pravic v določenih primerih predstavlja edini način, preko katerega lahko avtor uveljavi svoje pravice. V razmerah množične in razprostranjene uporabe del je za avtorja lažje in učinkovitejše, da prepusti upravljanje pravic pooblaščeni kolektivni organizaciji in se sam lahko posveti nadaljnjemu avtorskemu ustvarjanju. Na drugi strani je uporabniku olajšana pridobitev dovoljenja za uporabo številnih avtorskih del. Diplomsko delo obravnava spremembe slovenske zakonodaje na področju kolektivnega upravljanja v avtorskem pravu. Od sprejetja prvega Zakona o avtorski in sorodnih pravicah iz leta 1995 do danes je bil zakon noveliran sedemkrat. Največjo spremembo predstavlja konec preteklega leta 2016 sprejet nov zakon, t. i. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic. Nov zakon ločeno obravnava kolektivno upravljanje od drugih vsebin avtorskega prava. Sprejetju novega zakona je med drugim botroval tudi prenos Direktive 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 26. februarja 2014, o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu v slovenski pravni red.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kolektivno upravljanje, kolektivne organizacije, avtorsko pravo, prenos direktive
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2618; Prenosov: 164
Celotno besedilo (892,78 KB) |
110. Pravičnost v pravuRoza Kodelja, 2016 Opis: Pravičnost je temeljna pravna vrednota, ki dobrine in bremena razdeljuje ter izravnava med pravne subjekte in je merilo za vedenje in ravnanje v pravnih razmerjih. Dojemanje pravičnosti je v družbi prisotno vse od samega nastanka človeštva. Vsaka pravna panoga je tesno povezana z določeno zasnovo pravičnosti in prav tako vsaka sodna odločba, ki obravnava izravnavo in razdeljevanje pravnih dobrin in bremen. Vendar pa bi bilo sojenje brez vnaprej določenih pravil, ki bi temeljilo samo na pravičnosti,prepuščeno arbitrarnosti. Iz Radbruchove formule izhaja naslednje: če je konflikt med zakonom in pravičnostjo dovolj neznosen, pravičnost zmaga nad nepravilnim pravom. Če pa je bila pri uzakonjanju pozitivnega prava zavestno zanikana enakost (ki je jedro pravičnosti), ne gre le za nepravilno pravo, temveč tak zakon sploh nima narave prava. Določbe, ki jih vsebuje Koran, primarni vir šeriatskega prava, ljudi na podlagi osebnih lastnosti (spol, spolna usmerjenost in (versko)prepričanje) postavljajo v neenak oz. neenakovreden položaj. Ker pravila šeriatskega prava načela enakosti ne le kršijo, temveč tudi zavestno zanikajo, ne gre zgolj za nepravilno pravo, temveč takšno pravo sploh ne more biti pravo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravičnost, pravo, šeriatsko pravo
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3659; Prenosov: 251
Celotno besedilo (630,89 KB) |
