301. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti javnega uslužbencaBogdan Muren, 2020 Opis: Magistrsko delo obravnava odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti javnega uslužbenca. Učinkovito, odzivno in dobro delujočo državno upravo lahko zagotovimo z zaposlitvijo strokovno najbolj usposobljenih in kompetentnih javnih uslužbencev. Samo dovolj izobraženi in strokovno usposobljeni javni uslužbenci bodo sposobni dosegati pričakovane rezultate dela, ki morajo biti ustrezno vnaprej določeni. V magistrskem delu smo raziskali in predstavili mednarodne in nacionalne pravne vire, ki urejajo prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Podrobneje smo predstavili načine prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za delavce in ločeno za javne uslužbence. Poseben poudarek smo posvetili določbam, ki urejajo procesna opravila redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. V empiričnem delu raziskave smo s pomočjo ankete raziskali dejavnike, ki vplivajo na doseganje pričakovanih rezultatov dela in dejavnike, ki ovirajo izvedbo postopkov redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti javnega uslužbenca. Magistrsko delo predstavlja prispevek k znanosti in stroki, saj nudi podrobno predstavitev postopka oziroma procesnih opravil, ki zagotavljajo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V magistrskem delu so predstavljene tudi ugotovitve empirične raziskave, ki pripomorejo k boljšemu poznavanju obravnavane tematike in jih je mogoče uporabiti za nadaljnja raziskovanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovno pravo, javna uprava, javni uslužbenci, uslužbensko pravo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, nesposobnost zaposlenih, anketni vprašalniki, statistični podatki, analize podatkov, magistrska dela
Objavljeno: 22.06.2021; Ogledov: 1548; Prenosov: 137
 Celotno besedilo (2,35 MB) |
302. Standardi ustavnih ureditev držav "novih demokracij"Mateja Cep, 2021 Opis: Demokracija je kot vsi družbeni pojavi, interpretativen pojem, katerega vsebina je odvisna od institucionaliziranih praks. Oblikovanje ustavnih sistemov je za državo eden izmed bistvenih temeljev, ki morajo biti trdno in kvalitetno postavljeni. Na teh temeljih se namreč uresničujejo ustavne vrednote v praksi. V začetku devetdesetih let so se države družbeno in politično transformirale. Krog držav, ki ga bomo skozi magistrsko delo analizirali, tudi skozi sodno prakso njihovih ustavnih sodišč, uvrščamo med države ''novih demokracij''. To so Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Kazahstan, Kirgizistan, Mongolija, Ruska federacija, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan. Navedene države so se bistveno geografsko in politično spremenile po razpadu Sovjetske zveze.1 Vzpostavitev trajnega miru, po koncu vojne je bil ideal, ki so ga začele vztrajno zasledovati vse države, hkrati pa so se izbrane države znašle pred pomembno nalogo, ki jo prinese sprejetje ustave za državo. Skozi magistrsko delo bomo natančno pregledali izbrane države in strnili bistvene standarde, ki jih zasledujejo skozi pravni sistem. Določnost in jasnost pravnih norm namreč bistvena za uvajanje učinkovitega sistema. Novoustanovljene države se srečujejo tudi s potrebami na novoustanovljenih demokratičnih vrednot, ki se srečajo s splošnimi, že ustaljenimi demokratičnimi vrednotami.2 Pri oblikovanju pravne države imajo pomembno vlogo tudi posvetovalne institucije, ki pomagajo mladim demokracijam s sodelovanjem in deljenjem izkušenj. Kot univerzalni dejavnik demokratizacije družbe in države, organi za ustavno presojo veljajo za ključni člen družbe in pravne države, zato bomo analizirali tudi njihovo vlogo in bistven doprinos pri oblikovanju ustave.3
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustavno pravo, države novih demokracij, ustavni standardi, beneška komisija, evrazijsko združenje organov za presojo ustavnosti
Objavljeno: 09.07.2021; Ogledov: 923; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,51 MB) |
303. DNK kot materialni dokaz v kazenskem postopkuLien Ličen, 2020 Opis: DNK v kazenskem postopku velja kot eden najtrdnejših dokazov zoper obdolžence in dokazuje njihovo prisotnost na kraju dejanja. Vendar je kljub temu potrebno pri tem imeti v mislih, da sam DNK ne pomeni dokaza, da je obdolženi oziroma osumljeni storil kaznivo dejanje, temveč dokazuje zgolj njegovo prisotnost na kraju ali stik s predmeti, ki so bili najdeni. Preiskovalcem pomeni torej zgolj pomoč, da s pomočjo drugih preiskovalnih metod obdolžencu dokažejo krivdo. Začetki uporabe DNK v kazenskem postopku sodijo v 80. leta prejšnjega stoletja in z razvojem tehnologije se je razvila tudi zanesljivost dokaznega postopka. DNK sodi med tako imenovane biološke sledi, zaradi česar je v pravni regulativi podvržen strogim merilom, saj njegova uporaba pomeni enega največjih posegov v osebno integriteto in zasebnost ljudi. Z razvojem tehnologije in preiskovalnih metod ter povečevanjem varnostnih tveganj se je povečala tudi potreba po pravni ureditvi področja uporabe DNK metodologije. Pravna stroka mora tako pri urejanju tega področja iskati optimalno ravnovesje med interesom javnosti pri zagotavljanju splošne varnosti in kaznovanju storilcev kaznivih dejanj na eni strani ter varstvom zasebnosti in človekove integritete na drugi strani. Diplomska naloga se poleg pravne ureditve v Sloveniji in sodne prakse, ukvarja tudi z analizo mednarodno pravnega vidika, ki je vse bolj pomembna v luči globalizacije varnostnih vprašanj in preiskovanja mednarodnega kriminala
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: DNK, biološke sledi, kazensko pravo, dokazni postopek, forenzične preiskave
Objavljeno: 19.07.2021; Ogledov: 1534; Prenosov: 99
Celotno besedilo (789,53 KB) |
304. Je ISIS država?Eva Lukančič, 2020 Opis: V diplomskem delu je predstavljeno, kaj je ISIS in opredelitev vprašanja, ali je ISIS oz. danes IS, priznana kot država. 1. člen Montevidejske konference določa štiri kriterije za nastanek nove države. To so prebivalstvo, ozemlje, lastna vlada in sposobnost sodelovanja z drugimi državami. Pri nastajanju držav pa ima prav tako zelo pomembno vlogo mednarodno pravo, ki pa ga ISIS pravno ne upošteva. V prvem delu diplomske naloge so postavljene tri hipoteze, ki bodo s pravno analitično metodo potrjene ali zavržene. V osrednjem delu je predstavljen pojem mednarodnega prava in zakaj je pomemben pri nastajanju novih držav. Opisana so načela mednarodnega prava, na katerih temelji mednarodni red in jih morajo spoštovati vse države v mednarodnih odnosih. Prav tako je opisano, katere kriterije država potrebuje za nastanek in kako se prizna novo nastalo državo. V osrednjem delu je predstavljena tudi ISIS, in sicer kako je nastala in se skozi zgodovino razvijala. Opredeljeno je, od kje se ISIS financira, kaj je njen cilj, s čim dosegajo svoje cilje in kako izvajajo medijsko propagando za pridobivanje novih pripadnikov. Za dosego svojih ciljev uporabljajo tudi terorizem, s katerim pa kršijo človekove pravice. V nadaljevanju je zato predstavljen tudi pojem terorizma, njegove značilnosti in kršenje človekovih pravic. Ker pa terorizem krši mednarodno pravo, je opisano tudi, kako se mednarodna skupnost bori proti terorizmu in kršenju človekovih pravic. Evropski parlament je sprejel številne resolucije na temo človekovih pravic in Islamske države. V okviru opredeljenih resolucij Evropskega parlamenta je v zadnjem delu diplomskega dela opravljena pravna analitična metoda
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ISIS, mednarodno pravo, država, nastanek države, človekove pravice
Objavljeno: 19.07.2021; Ogledov: 1034; Prenosov: 98
Celotno besedilo (682,25 KB) |
305. Premoženjska razmerja med razvezanima zakoncemaPetra Doles, 2020 Opis: S sprejetjem novega Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 % ZNOrg, 22/19 in 67/19 % ZMatR-C), ki ureja razmerja med zakoncema oz. razvezanima zakoncema, in njegovimi novimi instituti je slovenski pravni red na področju družinske zakonodaje pri sklepanju zakonske zveze in izbiri premoženjskega režima zakoncema podelil večjo avtonomijo, ki se pa odraža v vzročni zvezi z marsikaterim drugim pravnim področjem in s tem zapolni pravne vrzeli predhodnika danes veljavnega zakona % Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Zakonska zveza s svojo veljavno sklenitvijo povzroči premoženjskopravne posledice, ki jih je potrebno opredeliti in razdeliti v primeru razveze zakonske zveze. Danes alternativno možnost za vnaprejšnjo ureditev teh razmerij, izhajajočih iz zakonske zveze, ureja pogodba o premoženjskih razmerjih med zakoncema, ki pa predstavlja diametralno nasprotje nekdaj kogentnemu zakonitemu premoženjskemu režimu. Premoženjska razmerja med razvezanima zakoncema zajemajo skupek vprašanj, ki zadevajo delitev in načine delitev premoženja ob razvezi, preživljanje nekdanjega zakonca ipd., zato to področje lahko razumemo kot kompleksen konglomerat pravnih prvin in medčloveških odnosov. Predmet obravnave bo izhajal iz materialnopravnih nazorov in orisoval premoženjskopravna razmerja, katerih temelj je razveza zakonske zveze. V sklopu dela so uporabljene: induktivno-deduktivna metoda, analitična metoda, komparativna metoda, metoda deskripcije, zgodovinska metoda, in pa metoda kompilacije. Preplet omenjenih metod pa bo zadostil namenu obravnavanega naslova; raziskati novo zakonodajo na področju družinskega prava. Ključni ugotovitvi pri raziskovanju sta sledeči: nova zakonodaja stremi k sporazumni razvezi ter, da je institut pogodbe o urejanju premoženjskopravnih razmerij v našem pravnem redu nujno potreben za doseg avtonomnosti volje posameznega zakonca
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: razveza zakonske zveze, premoženje zakoncev, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, družinsko pravo
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1473; Prenosov: 101
Celotno besedilo (386,59 KB) |
306. Razvoj mednarodnega prava nadzračnega prostoraLaura Glaner, 2020 Opis: V diplomski nalogi želimo bralcem predstaviti mednarodnopravni razvoj prava nadzračnega prostora in njegov pomen za sodobno družbo. V prvem delu predstavljamo zgodovinski okvir, ki je pripeljal do poznavanja formalnih pravnih virov nadzračnega prostora in načel, ki se v mednarodnem prostoru implicirajo skupaj z uporabo doktrine res communis omnium. V osrednjem delu pozornost namenjamo tematiki nacionalnih pravnih sistemov, njihovem vplivu in pravni urejenost nacionalnih prav posameznih držav na področju prava nadzračnega prostora. Opisujemo, kako sta na razvoj prava nadzračnega prostora vplivali vesoljska zakonodaja in vesoljska politika. Predstavljamo pomen tako imenovane vesoljske diplomacije, ki se je razvila v zadnjih petdesetih letih in postaja v sodobni družbi vse bolj pomembna. Ker je področje prava nadzračnega prostora še dokaj neraziskano in ker ne vemo, kakšna pravna vprašanja bo potrebno reševati v prihodnje, v diplomskem delu opisujemo tudi tehnike reševanja sporov na področju prava nadzračnega prostora. V zadnjem delu predstavljamo razvojne tematike in prihodnost, ki naj bi čakala pravno skupnost. Bomo nekoč z razvojem tehnologije lahko prav vsi potovali v vesolje? Bo zaradi napredka tehnologije in stremenja človeštva k odkrivanju novih skritih delov nadzračnega prostora potrebno posodobiti, spremeniti ali razviti nove formalne pravne vire v mednarodni skupnosti?
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, nadzračni prostor, vesoljske tehnologije, sporazumi o nadzračnem prostoru, načela mednarodnega prava nadzračnega prostora, res communis omnium
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1027; Prenosov: 117
Celotno besedilo (598,99 KB) |
307. Odnos med notranjim in mednarodnim pravom v ustavni ureditvi Republike SlovenijeTijana Pejović, 2021 Opis: Mednarodno pravo je horizontalni pravni sistem, ki temelji in ureja predvsem odnose in obveznosti med neodvisnimi in suverenimi državami. Suverene države določajo svoj pravni red navznoter, z mednarodnim pravom pa določajo medsebojne odnose. Mednarodno pravo bo veljalo takrat, ko ga bo država z ratifikacijo prenesla v svoj pravni red. Teoretiki so razvili dva temeljna pogleda, katera pravila veljajo in katero bo prevladalo v primeru konflikta med njima, ki veljata še danes. Iz določbe 8. člena Ustave RS izhaja temeljno izhodišče slovenske ureditve, in sicer da sta notranje in mednarodno pravo ločena pravna sistema in vzporedno obstoječa. Slovenija ima torej dualistični odnos do mednarodnega prava, kar pomeni, da ima dva pravna reda, in sicer slovenski in mednarodni. Da mednarodno pravo vstopi v nacionalni red, je za to potrebna ratifikacija. Ali bo država sprejela monistični ali dualistični odnos, je odvisno od ustavnega reda vsake države. V primeru dualističnega koncepta, kjer mednarodno pravo postane del notranjega prava, je treba mednarodno pravo prenesti, in sicer s transformacijo ali adopcijo. Ustavno sodišče presoja skladnost zakonov in drugih predpisov. Namen presoje ustavnost mednarodne pogodbe je preprečiti, da bi bila v notranji pravni red prenešena mednarodna pogodbena obveznost, ki je v nasprotju z ustavo. Zakonodajalec je dolžan pravni red uskladiti z mednarodnim pravom, saj če mednarodnopravna določila niso usklajena z ustavo, so brez pravnih učinkov. Mednarodno pravo torej ločujemo od notranjega prava, vendar sta v neposredni povezavi in skupaj tvorita celovit pravni sistem
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, odnos, mednarodne pogodbe, ratifikacija, ustavno sodišče.
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1069; Prenosov: 103
Celotno besedilo (754,35 KB) |
308. Problematika izbrisa podrejenih dolžniških finančnih instrumentovNejc Halzer, 2020 Opis: Magistrsko delo celovito obravnava področje podrejenih dolžniških finančnih instrumentov, med katere sodijo tudi podrejene obveznice. Slednje so v letih po globalni finančni krizi izdajale komercialne banke z namenom krepitve regulatornega dela kapitala, podrejene obveznice pa so se prodajale tako poučenim kot tudi nepoučenim vlagateljem, ki jim ni bila pojasnjena visoko tvegana narava teh instrumentov. Leta 2013 je Evropska unija zaradi slabega finančnega stanja nacionalnih komercialnih bank Republiki Sloveniji naročila izvedbo stresnih testov s strani neodvisnih revizorjev, rezultati pa so v več nacionalnih bankah pokazali finančni primanjkljaj ali celo negativni kapital. Ker je bankam, katerih kapitalsko stanje ni bilo ustrezno, grozil stečaj, je z namenom zagotovitve kapitalske ustreznosti prišlo do spremembe zakonodaje, konec leta 2013 pa je Banka Slovenije na podlagi novele Zakona o bančništvu izdala odločbe o izrednih ukrepih, na podlagi katerih je v več komercialnih bankah prišlo do izbrisa podrejenih obveznic. Delo analizira okoliščine, v katerih je prišlo do izbrisa podrejenih obveznic, odločbo Ustavnega sodišča, ki je leta 2016 presojalo o tej zadevi, obravnava spremembe zakonodaje na predmetnem področju, ob obravnavi instituta odškodninske odgovornosti pa se opredeljuje tudi do morebitnih pravdnih zahtevkov imetnikov izbrisanih finančnih instrumentov
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: podrejene obveznice, izbris podrejenih obveznosti, mehko pravo EU, ZPSVIKOB, odškodninska odgovornost, pojasnilna dolžnost, vrednostni papirj
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1244; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1,41 MB) |
309. Poslovna goljufijaTimotej Široka, 2021 Opis: V diplomski nalogi bo obravnavana tema o poslovni goljufiji kot kaznivem dejanju v Sloveniji. Poslovna goljufija je opredeljena kot kaznivo dejanje zoper gospodarstvo po 228. členu KZ-1 in velja za eno najbolj številčnih kaznivih dejanj zoper gospodarstvo pri nas. V uvodu bo opisano gospodarsko kazensko pravo, gospodarska kriminaliteta in gospodarsko kaznivo dejanje. Opisali bomo, pod kaj spada gospodarsko kazensko pravo in čemu je namenjeno, kaj predstavlja gospodarska kriminaliteta in opredelili pojme, kot so gospodarski subjekt, gospodarska dejavnost, kaznivo dejanje in gospodarsko kaznivo dejanje. Nato bosta predstavljena zakonska evolucija in zgodovinski razvoj poslovne goljufije. Podrobneje bo opisana primerjava med klasično goljufijo in poslovno goljufijo. Opisane bodo temeljne razlike med kaznivima dejanjema na področju zakonskih znakov, zastaranja, kazenskih sankcij in kazenskega pregona. Sledi podroben opis in razlaga poslovne goljufije na splošno in njeni tipični primeri v praksi, incidenčni znaki upnika in dolžnika pri poslovni goljufiji, primeri preslepitve, problematika bagatelnih oblik poslovne goljufije in kako je zakonodajalec z uveljavitvijo KZ-1 razširil objektivni pogoj kaznivosti in s tem omogočil tudi kaznivo poslovno goljufijo brez premoženjske škode. Predstavljeni bodo tudi primeri, zakaj in kako je prišlo do zavrženja ovadb na podlagi neutemeljenega suma poslovne goljufije in enostavnega neplačila, ustavitve postovka, zavrnilne in oprostile sodbe in obsodbe za kaznivo dejanje poslovne goljufije. Na koncu pa bo prikazana še statistika kaznivega dejanja poslovne goljufije v Sloveniji
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: poslovna goljufija, kaznivo dejanje, gospodarsko kaznivo dejanje, gospodarsko kazensko pravo, prevara
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 2026; Prenosov: 197
Celotno besedilo (670,74 KB) |
310. Kmetijsko zemljišče kot predmet subvencije po pravu EUBarbara Vintar, 2021 Opis: V zaključni nalogi je obravnavan pojem kmetijsko zemljišče, predvsem v povezavi s pridobitvijo subvencij, ki so vezane na kmetijsko zemljišče. Namen raziskovanja je razjasniti pojem kmetijsko zemljišče na ravni Evropske unije. Tema raziskovanja spada v širše področje skupne kmetijske politike, ki je ena izmed osrednjih panog Evropske unije. Kmetijske subvencije se podeljujejo v okviru skupne kmetijske politike na podlagi posamezne uredbe, ki določa pogoje za pridobitev subvencije na podlagi kmetijskega zemljišča. Cilj zaključnega dela je opredeliti pojem kmetijskega zemljišča in sorodnih pojmov, ki so z njim povezani, ter prikazati bistvene pogoje, pod katerimi je kmetijsko zemljišče lahko podlaga za pridobitev subvencije. Kmetijsko zemljišče in z njim tesno povezani pojmi so raziskani s pomočjo normativnih aktov Evropske unije, nato pa še s pomočjo sodne prakse Sodišča Evropske unije, z namenom ustvariti tem bolj jasno opredelitev koncepta kmetijskega zemljišča kot podlago za pridobitev kmetijske subvencije. Normativna opredelitev pojma je dokaj jasna in jedrnata, vendar je po drugi strani iz sodne prakse razvidno, da le-ta ne zajema vseh dejanskih stanj. Znotraj raziskovanja sta proučena tudi dva različna pristopa k definiranju oziroma razlagi pojma ter njune prednosti in slabosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kmetijsko zemljišče, kmetijske subvencije, upravičeni hektar, skupna kmetijska politika, kmetijsko pravo
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 1195; Prenosov: 63
Celotno besedilo (546,12 KB) |
