331. Začasna zaščita razseljenih osebAna Ćurčija, 2022 Opis: Diplomsko delo obravnava enega izmed odzivov Evropske unije na oborožen napad Ruske federacije na Ukrajino. Takšen napad je ogrozil svetovno stabilnost in varnost, povzročil humanitarno krizo ter množični prihod razseljenih oseb iz Ukrajine v Evropo. Evropska unija se je na to migracijsko krizo odzvala z aktivacijo Direktive o začasni zaščiti, instrumenta, ki je sprejet znotraj skupnega evropskega azilnega sistema in ureja status začasne zaščite. Posebnost začasne zaščite je v tem, da ta obstaja ločeno od režima mednarodne zaščite, saj je to pragmatičen mehanizem, ki se aktivira le v izrednih kriznih razmerah. Vloga začasne zaščite je dvojna, in sicer zagotoviti takojšen sprejem in zaščito velikemu številu prosilcev za azil s ciljem spoštovanja načela nevračanja, hkrati je to tudi skrajšan postopek za podelitev zaščite zaradi preprečevanja preobremenjenosti in zloma azilnih sistemov držav sprejemnic. Pri pisanju diplomskega dela smo se posluževali opisne in zgodovinske metode ter predvsem metode analize, s katero smo preučili mehanizem začasne zaščite in njeno uporabo v praksi, s ciljem ugotoviti primernost odziva Evropske unije na množični prihod razseljenih oseb, kar smo v sklepnem delu z metodo sinteze kritično ovrednotili. Predstavitev začasne zaščite in njene uporabe nam je pomagala ugotoviti, da Direktiva o začasni zaščiti trenutno ustrezno služi svojemu namenu na primeru razseljenih oseb iz Ukrajine, ostajata pa vprašanji, kaj bo s to direktivo v prihodnosti in če bo uporaba začasne zaščite ostala le izjema ali bo postala pogostejša praksa držav članic za obvladovanje obsežnih migracijskih tokov v prihodnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno begunsko pravo, mednarodna zaščita, skupni evropski azilni sistem, solidarnostni mehanizem, začasna zaščita, množičen prihod, razseljene osebe
Objavljeno: 22.11.2022; Ogledov: 664; Prenosov: 74
 Celotno besedilo (552,16 KB) |
332. Vpliv mednarodnega prava na pravice posameznikovNastja Lovrec, 2022 Opis: Sodobno mednarodno pravo se v veliki meri razlikuje od klasičnega. Ne ureja namreč zgolj odnosov med njegovimi izvornimi subjekti, temveč vpliva tudi na položaj posameznikov, ki dobivajo v okviru mednarodne skupnosti vedno večjo vlogo. Najpomembnejši vir mednarodnega prava so mednarodne pogodbe, ki se lahko, kolikor nacionalne ustave to dopuščajo, v notranjih pravnih redih uporabljajo neposredno. Neposredna uporabljivost mednarodnih pogodb je odvisna od pristopa, ki ga je posamezna država povzela glede vključevanja mednarodnih pravnih aktov v domače pravo. 8. člen Ustave Republike Slovenije določa, da se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno, kar pa še ne pomeni, da so določila vseh mednarodnih pogodb tudi neposredno izvršljiva pred domačimi sodišči pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov. V magistrskem delu sem raziskovala problematiko neposredne uporabljivosti mednarodnih aktov, pri čemer sem na primeru naključno izbranih dokumentov (Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter Splošne deklaracije človekovih pravic) ocenjevala, kakšen položaj le-ti zasedajo v notranjem pravnem redu Republike Slovenije, ter ugotavljala, ali so neposredno uporabljivi in ali vsebujejo takšne določbe, ki so pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov izvršljive tudi pred domačimi sodišči.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, mednarodnopravna subjektiviteta posameznika, odgovornost posameznika na mednarodni ravni, mednarodne pogodbe, Konvencija MOD št. 158, Splošna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, neposredna uporabljivost, neposredna izvršljivost
Objavljeno: 23.11.2022; Ogledov: 663; Prenosov: 96
Celotno besedilo (712,87 KB) |
333. Konflikt med Rusijo in UkrajinoIris Javornik, 2022 Opis: V diplomskem delu bom predstavila že več let trajajoči konflikt med dvema državama bivše Sovjetske z veze, Rusijo in Ukrajino. 24. februarja letos je bil cel svet priča ruski invaziji na Ukrajino, ki se je po več mesecih groženj tudi uresničila in traja še danes. Ker menim, d a je to dogajanje trenutno zelo aktualno in pomembno za prihodnost EU, kot tudi po svetu, bom z diplomskim delom poskušala odkriti, kaj je vzrok za nestabilne odnose po razpadu Sovjetske zveze in posledično tudi na vojne napade. Osredotočila se bom predvse m na dogajanje po letu 2014, ko je prišlo do državljanske vojne v Ukrajini, ter pomen konflikta na sodobni mednarodni red, ki je hkrati odprl vprašanje glede vojnih zločinov v Ukrajini. EU že od leta 2014 postopoma uvaja sankcije proti Rusiji zaradi nezako nite priključitve Krima, odločitve o priznanju dveh pokrajin Doneck in Lugansk, kot neodvisnih entitet in neupravičene vojaške agresije v Ukrajini v letu 2022. Te gospodarske sankcije naj bi resno škodovale Rusiji zaradi njenih dejanj, hkrati bi jo ovirale pri nadaljevanju agresije. Tu se poraja vprašanje, ali se ponavlja zgodovina, saj se takšne sankcije v Evropi niso uvajale od Versajske mirovne pogodbe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Rusija, Ukrajina, Krim, vojni zločini, mednarodno pravo, mednarodno kazensko pravo
Objavljeno: 14.12.2022; Ogledov: 752; Prenosov: 159
Celotno besedilo (752,21 KB) |
334. Transnacionalno upravljanje s satelitskimi podatki v podporo implementacije Pariškega sporazumaMaja Stanišič, 2022 Opis: V magistrskem delu smo raziskali, ali mednarodna ureditev satelitskih podatkov omogoča ali pa nasprotno ovira učinkovito implementacijo Pariškega sporazuma. S pomočjo deskriptivne, zgodovinske, komparativne in sintetične raziskovalne metode magistrsko delo ugotovi, da so satelitski podatki ključen vir za sistematično merjenje obveznosti Pariškega sporazuma. Tovrstna podpora pa se lahko učinkovito zagotavlja zgolj, če je vzpostavljena enotna politika odprtih satelitskih podatkov. Magistrsko delo ugotovi, da satelitske podatke ureja mednarodno pravo vesolja, ki ne vzpostavlja načela odprte politike podatkov, saj dejavnost deljenja podatkov kategorizira kot prostovoljno obliko mednarodnega sodelovanja. Na drugi strani magistrsko delo ugotovi, da se je normativni razvoj ureditve satelitskih podatkov nadaljeval preko transnacionalne regulatorne mreže, imenovane Skupina za opazovanje Zemlje, znotraj katere so se sprejela GEOSS načela deljenja podatkov. Ugotovili smo, da je Skupina za opazovanje Zemlje učinkovito operacionalizirala načelo prostovoljnega sodelovanja mednarodnega prava vesolja ter poenotila ureditev odprtih politik satelitskih podatkov v podporo Pariškemu sporazumu. Navedeno smo dokazali z analizo normativnih učinkov GEOSS načel deljenja podatkov na mednarodni in nacionalni ravni. Nazadnje je magistrsko delo Skupino za opazovanje Zemlje kategoriziralo kot harmonizacijsko mrežo neformalne mednarodne zakonodaje, s čimer prispeva k razumevanju dinamike modernega transnacionalnega upravljanja na področju satelitskih podatkov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Pariški sporazum, transnacionalno pravo, načelo odprte politike satelitskih podatkov, Skupina za opazovanje Zemlje, neformalna mednarodna zakonodaja, harmonizacijske mreže
Objavljeno: 14.12.2022; Ogledov: 639; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,05 MB) |
335. Varstvo osebnih podatkov zaprtih osebGoran Narić, 2022 Opis: Pravica do varstva osebnih podatkov kot ena od temeljnih človekovih pravic izvira iz Ustave Republike Slovenije. Pripada vsakomur ne glede na njegov položaj. Zbiranje in obdelava morata biti določena z zakonom. Vsak ima možnost, da se seznani z zbiranjem njegovih osebnih podatkov in zahteva sodno varstvo v primeru zlorabe. Skozi magistrsko delo nazorno prikažemo razvoj pravice do varstva osebnih podatkov in ključno vlogo mednarodnih organizacij pri tem. Poudarek skozi celotno delo je posvečen številnim primerom, ki so pomembno vplivali na razvoj in zavarovanje pravice, tako pred Evropskim sodiščem za človekove pravice kot v ključnih primerih pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije. Podrobneje si ogledamo vpliv prava Evropske unije kot lastne veje prava, ki se zaradi svoje specifičnosti loči od mednarodnega prava in v okviru nacionalnih pravnih redov nastopa kot nadnacionalno pravo. Pomemben vpliv pri razvoju evropskega prava igra Sodišče Evropske unije, kjer si ogledamo pomembnejše sodbe, ki so vplivale na razvoj in krepitev evropskega prava. V zadnjem delu pod drobnogled vzamemo pravno urejenost varstva osebnih podatkov zaprtih oseb v naši državi in primerjamo pravno urejenost področja z državo, ki ima veliko daljšo tradicijo varovanja osebnih podatkov (Nemčijo) ter nekdanjo skupno državo (Hrvaško), ki je kot zadnja članica vstopila v evropsko integracijo in se podvrgla njenemu pravnemu redu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustavno varstvo, načelo zakonitosti, mednarodno pravo, evropsko pravo, varstvo osebnih podatkov zaprtih oseb
Objavljeno: 14.12.2022; Ogledov: 737; Prenosov: 58
Celotno besedilo (677,98 KB) |
336. Priznanje držav v Republiki SlovenijiTea Prah, 2022 Opis: Magistrsko delo obravnava državo kot subjekt mednarodnega prava. Podrobneje preuči proces njenega nastanka in priznanja kot osrednjega koncepta, s poudarkom na postopku priznanja držav v Republiki Sloveniji. Z opisno metodo smo sprva predstavili vse kriterije, ki so potrebni za nastanek države po mednarodnem pravu ter opredelili ključni teoriji, ki se uporabljata v doktrini priznanja držav. Ob tem smo ugotavljali povezavo med priznanjem državnosti in vlade ter načelom pravice naroda do samoodločbe. S pomočjo deskriptivne metode smo obrazložili postopek priznanja držav v Republiki Sloveniji, nato pa smo z uporabo primerjalne metode raziskali ureditev tega vprašanja v nekaterih drugih državah ter te ugotovitve primerjali z ureditvijo pri nas. Izbrali smo dve študiji primera in z uporabo zgodovinske metode sprva orisali njuno ozadje. Priznanje Kosova kot neodvisne in suverene države v Republiki Sloveniji smo predstavili kot primer dobre prakse priznanja, kjer je bil postopek priznanja opravljen v skladu z ustaljeno prakso. V drugem primeru, ko je šlo za poskus priznanja Palestine, pa postopek priznanja ni potekal ustaljeno in tudi po številnih poskusih ni uspel. S pomočjo induktivne metode smo konkretne rezultate raziskovanja na podlagi študije omenjenih primerov posplošili in dokazali, da razlogi za neuspele poskuse priznanja, v konkretnem primeru Palestine, niso le vsebinske in politične narave, temveč deloma tudi tehnične in izhajajo iz pomanjkljivega načina ureditve postopka, predvsem pa neupoštevanja ustaljene prakse, ki ji Republika Slovenija sledi pri postopku priznanja novih držav.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, nastanek države, postopek priznanja, Belgija, Francija, Nemčija, Slovenija
Objavljeno: 15.12.2022; Ogledov: 578; Prenosov: 52
Celotno besedilo (932,39 KB) |
337. Pravo EU kot zgornja premisa v upravnem sporuKatja Kališek Hriberšek, 2022 Opis: Upravni spor je sodni postopek, ki posameznika varuje pred oblastnim delovanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ki s svojo (monopolno) odločitvijo posegajo v njegov pravni položaj. Posameznik, ki izkaže svoj pravni interes in ta izhaja neposredno iz pravne norme, ima možnost, da svoj pravni interes zavaruje. Sodniki, ki odločajo o zakonitosti in pravilnosti izpodbijanih dokončnih posamičnih upravnih aktov, so pri svojih odločitvah vezani ne le na Ustavo in zakone, temveč tudi na pravo EU, zato je v tem magistrskem delu postavljena hipoteza, da je pravo EU zgornja premisa sojenja v upravnem sporu, namenjena raziskovanju stališč Ustavnega sodišča Republike Slovenije do prava EU. Ali sodišča uporabljajo tudi najpomembnejši mehanizem za enotno uporabo prava EU kot zgornje premise, ali so pri tem zadržana, je druga hipoteza, ki bo prav tako raziskana s strani stališč Ustavnega sodišča. Pri raziskovanju zastavljenih hipotez ne pričakujem omejitev. Pravni red EU namreč lahko obstane le tako, da vse države članice spoštujejo in varujejo pravni red EU. Pri tem sta zelo pomembni predvsem dve načeli, ki ju odločno brani tudi Sodišče EU, to sta neposredna uporaba prava Unije in primarnost prava EU nad nacionalnim pravom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: upravni spor, ureditev upravnega spora, ustavno varstvo pravic, pravo EU, Sodišče EU, postopek predhodnega odločanja
Objavljeno: 04.01.2023; Ogledov: 664; Prenosov: 42
Celotno besedilo (657,18 KB) |
338. Pravica do ugovora vesti na področju zdravstva in vojaškem področjuBarbara Hribar, 2022 Opis: V magistrskem delu je bila pridobljena celostna slika primerjave položaja instituta ugovora vesti v zdravstvu in vojski med pravnimi sistemi različnih držav. Morala, tradicija in ponekod tudi versko prepričanje pomembno vplivajo na siceršnje zakonske obveznosti zdravstvenih delavcev, vojakov in drugih in na ta način predstavljajo pravi izziv zakonodajnemu okvirju, v katerem ti deležniki delujejo. Po drugi strani pa država teh privilegijev (in včasih izgovorov) ne spoštuje, čeprav bi jih morala, kar vzbuja dvom o njeni pravičnosti, nepristranskosti in nakazuje na nespoštovanje moralnih norm, tradicije in verskih prepričanj. Magistrsko delo je pokazalo položaj in pomembnost tega pravnega instituta, kar je pravzaprav z aksiološkega vidika zrcalo naši družbi. Z uresničevanjem in spoštovanjem instituta ugovora vesti, ne samo v teoriji, ampak tudi aktivno v praksi, lahko svobodo, moralo in versko prepričanje dejansko uresničujemo in jim sledimo. Brez praktične uporabne vrednosti so le mrtva črka na papirju.Naše magistrsko delo je torej tudi s praktičnega vidika pokazalo stanje v slovenskem pravnem redu glede instituta ugovora vesti na omenjenih področjih. S tem smo želeli predvsem odpreti pot nadaljnjim razpravam v tem segmentu primerjalnega medicinskega in vojnega prava, ki posega tudi na področje ustave in mednarodnega prava.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ugovor vesti, zdravstvo, vojska, morala, etika, svoboda, versko prepričanje, primerjalnopravni vidik, medicinsko pravo, vojno pravo
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 998; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,32 MB) |
339. Materialnopravni in procesnopravni položaj otroka v postopkih po družinskem zakonikuNatalija Janeš, 2022 Opis: Družinski zakonik, ki je v uporabi od leta 2019, je v slovenski red prinesel kar nekaj novosti ter reformiral obstoječe družinsko pravo. Pričujoča doktorska disertacija se v svoji vsebini dotika zlasti tem, ki se nanašajo na razmerja med starši in otroci, poudarek je na koristih otrok ter iz tega izhajajočih ukrepih za varstvo njihovih koristi. V disertaciji so s teoretičnega vidika predstavljeni ključni pojmi, ki definirajo osnovna razmerja med starši in otroci, od starševske skrbi, prvenstva in odgovornosti staršev, pozitivnega starševstva, do ustavnih pravic, ki se dotikajo starševskih pravic in obveznosti, posebnega varstva in skrbi za otroke ter orisa ogroženosti otrok in možnih ukrepov, s katerimi država zagotavlja zaščito otrok kot posebej varovane kategorije, v primerih, ko starši za otroke ne skrbijo, če otroci staršev nimajo ali so iz katerega koli drugega razloga brez ustrezne družinske oskrbe. Del disertacije podrobneje predstavlja procesni položaj otroka v postopkih pred sodiščem. Poseben poudarek je narejen na teži in vplivu otrokovega mnenja, ki ga lahko poda glede vsebin, nanašajočih se na različna področja njegovega življenja. V povezavi s slednjim je del diskurza namenjen še procesni sposobnosti otroka, njegovem zastopanju s strani kolizijskega skrbnika in pomenu zagovornika, ki je vezni člen med otrokom in formalnim organom – sodiščem. Določeni strokovni pomisleki oziroma zaznave o tem, da nova ureditev še ni v celoti optimalno dograjena, tudi iz razloga, ker se deloma žal ne udejanja v praksi, so osmišljeni še skozi prizmo tujih ureditev, ki jo disertacija na kratko predstavi, ravno zaradi primerjave z drugimi ureditvami in z namenom ugotavljanja, kaj bi lahko bilo boljše, učinkoviteje, kvalitetnejše. Disertacija ima tudi praktični del, ki zajema raziskavo, narejeno na primerih sklepov, izdanih na prvi stopnji s strani okrožnih sodišč. Na podlagi analize so narejeni določeni zaključki, s katerimi se potrjujejo tudi vsebinske teze, postavljene v hipotezah. Teoretična izhodišča v povezavi s proučeno prakso in lastnim izkustvenim izhodiščem skozi disertacijo odražajo odsev trenutnega stanja obravnav družinskih zadev v Sloveniji. Ti sporočajo, da otrok v tovrstnih postopkih še vedno nima položaja enakovrednega subjekta.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: materialno pravo, procesno pravo, zakonodaja
Objavljeno: 30.01.2023; Ogledov: 655; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,84 MB) |
340. Pravica do zdravega življenjskega okolja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove praviceAndreja Friškovec, 2023 Opis: Mednarodna skupnost je šele oktobra 2021 z resolucijo Sveta Združenih narodov za človekove pravice in julija 2022 z resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov priznala pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja kot človekovo pravico. Te pravice instrumenti kot so Splošna deklaracija človekovih pravic, Evropska socialna listina, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ne vsebujejo, saj je bilo po drugi svetovni vojni v ospredju zagotavljanje državljanskih in političnih ter ekonomskih in socialnih človekovih pravic. Pravice ne vsebuje niti Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Šele proti zadnji četrtini 20. stoletja je začelo prihajati do prepleta področja človekovih pravic in okoljskega prava, pri čemer Konferenca Združenih narodov o človekovem okolju leta 1972 odražala prvo priznanje soodvisnosti človekovih pravic in okolja, pomembni sta bili tudi Konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju ter Četrta ministrska konferenca kot del procesa Okolje za Evropo. Danes so okoljske pravice tiste, ki priznavajo pravico do določene stopnje kakovosti življenjskega okolja in jih sestavljajo materialne oz. temeljne pravice in procesne pravice. Evropska komisija za človekove pravice se je leta 1969 in 1976 srečala s prvima pritožbama kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja, a ju je zavrnila kot nezdružjivi ratione materiae. Kljub temu sta bila kasneje razvita dva posredna načina varovanja te pravice. Tako je do danes Evropsko sodišče za človekove pravice zahvaljujoč kreativni sodniški interpretaciji Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ki temelji na doktrini živega instrumenta odločilo že v več kot 300 primerih, ki so se nanašali na kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja in so jih pritožniki uveljavljali v okviru obstoječih konvencijskih pravic. Poleg sodnikov si tudi Parlamentarna skupščina Sveta Evrope prizadeva za vključitev te pravice v Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in je v priporočilu leta 2021 predstavila predlog besedila dodatnega protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin o pravici do varnega, čistega, zdravega in trajnostnega okolja. Za zagovitev te pravice si na regionalni ravni prizadevata tudi Afriška komisija za človekove pravice in pravice ljudstev ter Medameriško sodišče za človekove pravice.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, okoljsko pravo, pravica do zdravega življenjskega okolja, definicija okolja, materialne okoljske pravice, procesne okoljske pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, regionalni pristop, Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, Dodatni protokol k Ameriški konvenciji o človekovih pravicah na področju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 653; Prenosov: 74
Celotno besedilo (2,05 MB) |
