Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razmerja med razvezanima zakoncema s poudarkom na stanovanjskem varstvu
Špela Likovič, 2020

Opis: Diplomska naloga obravnava razmerja med razvezanima zakoncema, in sicer preživnino, delitev skupnega premoženja, vračanje daril ter stanovanjsko varstvo, na čemer je poudarek. S pomočjo deskriptivne metode so razloženi osnovni pojmi, s pomočjo zgodovinskega pregleda so analizirani zakoni, predstavljena pa je tudi ureditev nekaterih tujih zakonodaj. Namen diplomske naloge je predstavitev dvanajstega poglavja Družinskega zakonika in globlja analiza stanovanjskega varstva. Preučili bomo več primerov, in sicer primer zakoncev, katerih stanovanje je v skupnem premoženju, primer zakoncev, kjer ima izključno lastninsko pravico ali v soposesti s trejo osebo na stanovanju zgolj en izmed zakoncev, ter primer, v katerem zakonec izvaja nasilje nad drugim zakoncem. Cilj diplomske naloge je potrditev oziroma ovržba hipotez, hkrati pa se želi z diplomsko nalogo predstaviti zakonsko ureditev stanovanjskega varstva skozi zgodovino, kako se ga je urejalo ter predloge in opozorila tako državnih kot evropskih organov. Institut stanovanjskega varstva do sprejetja Družinskega zakonika ni bil urejen, sodišča so morala sama zapolniti pravno praznino, ki jo je pustil zakonodajalec, zato se je tako na evropski kot na državni ravni pojavila splošna potreba, da se omenjeno področje celovito in sistematično uredi. Problematika stanovanjskega varstva se je začela pojavljati v zadnjih letih prejšnjega tisočletja in dobila precejšnje zanimanje za njeno ureditev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družinski zakonik, stanovanjsko varstvo, preživnina, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1557; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (345,49 KB)

2.
Položaj žrtve nasilja pri urejanju preživnine za otroke
Katja Žaler, 2021

Opis: Nasilje v družini prežema velik del slovenske družbe. V kar 90,8 % so povzročitelji nasilja moški. Oče kot povzročitelj nasilja ima starševsko dolžnost preživljanja svojih otrok. Družinski zakonik v 6. členu določa starševsko skrb kot celoto vseh obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj. Zakon o preprečevanju nasilja v družini pa izrecno ne opredeli neplačevanja preživnine kot oblike ekonomskega nasilja, omogoča pa subsumpcijo pod zadnji del zakonske opredelitve ekonomskega nasilja. Ob prisotnosti nasilja v družini je urejanje preživnine za otroke polno ovir, ki lahko celo pretehtajo nad uveljavljanjem otrokove pravice do preživnine. Ženska, ki je preživela nasilen odnos in zbrala moč za odhod, se zaradi doživljanja različnih oblik nasilja znajde v situaciji finančne, telesne in psihične izčrpanosti. Prostovoljnega plačevanja preživnine za otroke v primeru nasilja v družini skorajda ni mogoče pričakovati. Veliko verjetnejša je situacija nadaljevanja izvajanja ekonomskega nasilja nad otroki, ki tako postanejo neposredne žrtve nasilja s strani svojega očeta. Problematika urejanja preživnine za otroke je poleg psihofizičnih posledic preživetega nasilja tudi v dolžini sodnih postopkov, ki v povprečju trajajo sedem mesecev. Žrtev nasilja ima za čas trajanja postopka možnost vložitve predloga za izdajo začasne odredbe za pridobitev preživnine za otroke. Začasna odredba omogoča hitro ureditev spornega razmerja. Sodišča so z znižanjem pravnega standarda ogroženosti otroka ponovno vzpostavila zagotavljanje največje koristi otroka in se zavzela za spoštovanje starševske dolžnosti preživljanja otrok.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nasilje v družini, ekonomsko nasilje, preživnina za otroke, korist otroka, začasne odredbe
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 648; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

3.
Določitev preživnine za otroka in pravne posledice neplačevanja preživninske obveznosti
Adriana Prodanović, 2021

Opis: Vsak otrok, ki pride na ta svet, ima pravico do dostojnega življenja. Starši so tisti, ki morajo prvi poskrbeti, da bo otrok imel dovolj sredstev za preživetje in razvoj. V našem pravnem sistemu so starši v primeru ločenega življenja za svojega otroka dolžni plačevati preživnino. Otrokova korist je glavno vodilo, ki nas spremlja od določitve preživnine do njene izvršbe v primeru neplačevanja. Sodišča so varuhi otrokove koristi, zato mora vsaka določitev preživnine biti sodno potrjena. V primeru neplačevanja preživnine je upravičenec oz. zakoniti zastopnik dolžan sam uveljavljati zahtevke na podlagi pravice do preživnine. Prvi zahtevek je izvršba preživnine, nato sledi nadomestilo do preživnine in na koncu ovadba zaradi kaznivega dejanja neplačevanja preživnine. Glede na to, da vsak od teh postopkov zahteva določen čas, je najbolje vse zahtevke začeti takoj, ko se pojavi neplačevanje preživnine. Najbolj bistven del preživnine je, poleg njene primerne višine, njeno pravočasno plačevanje. Zelo pomembno je, da upravičenec ve, da vsak mesec lahko računa na preživnino. Vsako neplačevanje pušča na odnosu med zavezancem in otrokom posledice, ki lahko dolgotrajno vplivajo na njun odnos. Vsak starš je sam odgovoren za svoj odnos, ki ga ima s svojim otrokom. Z rednim plačevanjem preživnine zavezanec pokaže, da sprejema odgovornost, ki jo ima do svojega otroka
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: preživninska obveznost in preživnina, določanje preživnine, izvršba preživnine, omejitev izvršbe, kaznivo dejanje, neplačevanja preživnine
Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 1108; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (728,79 KB)

4.
Določitev preživnine, zvišanje/znižanje preživnine
Gordana Trivunović, 2021

Opis: V družini ima vsak subjekt svoje pravice in dolžnosti, ki jih mora uresničevati na podlagi zakona ali pa dogovora. V diplomski nalogi bo predstavljen eden izmed temeljnih institutov družinskega prava, ki je urejen z Družinskim zakonikom. Osredotočili se bomo na dolžnost preživljanja otrok, saj so ti najbolj ranljiva skupina družbe, ki ne morejo poskrbeti sami zase, zato morajo starši poskrbeti za uresničevanje njihovega fizičnega in socialnega razvoja preko instituta preživnine. Dolžnost preživljanja otrok je poleg starša, ki živi z otrokom v življenjski skupnosti, dolžen izpolnjevati tudi starš, ki mu ni dodeljena skrb za otroka, saj odpoved pravici do skrbi in stikov z otrokom, ne izključuje dolžnosti posameznika za preživljanje. Upravičenci do preživnine so poleg otrok tudi zakonski in zunajzakonski partnerji ter nepriskrbljeni starši. S pomočjo različnih metod raziskovanja (analitično, komparativno ter deskriptivno metodo razlage) bomo skušali razložiti nekatere specifične značilnosti instituta na podlagi zakonskih določb ter sodne prakse. Namen diplomske naloge je prikazati, kako se določi preživnina, kaj vse vpliva na višino preživnine ter katere pravno relevantne okoliščine vplivajo na njeno spremembo. Preživnina se lahko uresničuje na več načinov, in sicer v obliki denarnega zneska ali kako drugače, pomembno je, da je to v korist upravičenca, v konkretnem primeru, otroka. Nazadnje bomo ugotavljali tudi, kdo so upravičenci do povračila stroškov za preživljanje. Cilj diplomske naloge je, s pomočjo zakona in sodne prakse prikazati sam proces določanja preživnine ter vpliv okoliščin na zvišanje oziroma znižanje preživnine
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: preživnina, obveznost preživljanja, določitev preživnine, zvišanje/znižanje preživnine, povračilo stroškov preživljanja
Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 896; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (395,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh