1. |
2. |
3. Predsedovanje Republike Slovenije Svetu Evropske unije v letih 2008 in 2021Edwina Muratović, 2021 Opis: Vsaka izmed držav članic v Evropski uniji prevzame odgovorno nalogo predsedovanja Svetu Evropske Unije upoštevajoč načelo enakopravne rotacije. Slovenija je v letu 2008 prvič predsedovala kot novinka v Uniji, saj se je skupnosti pridružila z letom 2004. V letu 2021 se v vlogi izkušene države članice z nalogo srečuje drugič, ponovno v »trojki«, v kateri tesno sodeluje z Nemčijo in Portugalsko. »Trojka« določi skupen 18-mesečni program, v katerem si zastavi najpomembnejše cilje in vprašanja na področju Evropske unije. Na podlagi skupnega programa pa vsaka od treh držav članic pripravi lasten, podrobnejši 6-mesečni načrt. Razlika med predsedstvom v letu 2008 in 2021 je predvsem v prednostnih nalogah, na določitev katerih je v letu 2021 temeljito vplivala svetovna pandemija covid-19. V letu 2009 so države članice ratificirale Lizbonsko pogodbo, ki spreminja vlogo predsedovanja, s tem ko postavlja države članice v posredno vlogo. Poleg že drugega predsedovanja Svetu EU je Slovenija v letu 2021 istočasno praznovala 30-letnico samostojnosti in neodvisnosti, ki še dodatno opominja na sposobnosti in uspehe Slovenije kot države in kot države članice Unije. Z deskriptivno metodo je raziskana ustanovitev Evropske unije in njenih institucij ter pomen članstva za države, kot je Slovenija. Pri raziskovanju prednostnih nalog in nalog predsedovanja v letih 2008 in 2021 je uporabljena komparativna metoda. Diplomska naloga skuša pojasniti delovanje kompleksne organizacije, kot je Evropska unija, in raziskati prednostne naloge predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije v letih 2008 in 2021, v povezavi s praznovanjem 30-letnice neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: predsedovanje Slovenije Svetu EU, Evropska unija, Svet EU, pandemija covid-19, 30-letnica samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije
Objavljeno: 09.06.2022; Ogledov: 726; Prenosov: 43
 Celotno besedilo (2,46 MB) |
4. Primerjava ljubljanskega kongresa 1821 in slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije 2021Janja Vidgaj, 2023 Opis: Kongres Svete alianse je glavno mesto takratne Vojvodine Kranjske leta 1821 postavil v središče najaktualnejšega evropskega političnega dogajanja. V Ljubljani so se poleg avstrijskega cesarja Franca I., ruskega carja Aleksandra I. in neapeljskega kralja Ferdinanda I. zbrali številni diplomati in drugi visoki gostje, okoli petsto ministrov in predstavnikov Francije, Velike Britanije, Prusije ter posameznih italijanskih držav. Idejni vodja in povezovalec kongresa je bil avstrijski kancler, knez Metternich. Ljubljana je tako za nekaj mesecev postala središče odločanja o ključnih vprašanjih evropskega miru. Ljubljanski kongres je bil zagotovo največji diplomatski dogodek na slovenskih tleh vse do leta 2008, ko je Slovenija prevzela zelo pomembno in odgovorno nalogo v mednarodni skupnosti ter prvič predsedovala Svetu Evropske unije in kot predsedujoča organizirala vrsto pomembnih srečanj. Vodila je skupnost 27 držav in skoraj pol milijarde ljudi. Izkoristila je izjemno zgodovinsko priložnost, saj je bilo to prvo predsedovanje katerekoli države članice iz širitve leta 2004 in prvo predsedovanje katere od slovanskih držav Svetu EU nasploh. Prav v letu, ko smo obhajali 200. obletnico ljubljanskega kongresa, je Slovenija že drugič predsedovala Svetu EU in 1. julija 2021, teden dni po svojem 30. rojstnem dnevu, prevzela svoje drugo predsedovanje Svetu Evropske unije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ljubljanski kongres 1821, Sveta aliansa, predsedovanje Slovenije Svetu EU 2008, predsedovanje Slovenije Svetu EU 2021, Lizbonska pogodba, diplomacija
Objavljeno: 09.10.2023; Ogledov: 266; Prenosov: 15
Celotno besedilo (926,58 KB) |
