Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Opredelitev doživljanja varnosti in doživljanja svobode pri brezdomcih in analiza njune medsebojne povezave
Anja Medved, 2020

Opis: Doživljanje varnosti in svobode sta psihološki potrebi vsakega posameznika in tesno povezani z duševnim zdravjem. Magistrska naloga predstavlja področje doživljanja varnosti in svobode ter analizira njuno medsebojno povezavo pri posebni družbeni marginalni skupini prebivalstva, to je pri brezdomcih, ki so nastanjeni v zavetišču za brezdomce. Zgodovina potrjuje, da so brezdomci vseskozi prisotni v našem okolju. Brezdomstvo ni nov pojav. Problematika brezdomstva je vseskozi prisotna, zato smo v okviru raziskave ugotavljali, kako varni in svobodni se počutijo brezdomci v okoliščinah, v katerih so se znašli, in kako sta pri tej populaciji medsebojno povezana občutek varnosti in svobode. V raziskavi smo z uporabo kvalitativne metodologije analizirali dejavnike, ki pomembno vplivajo na doživljanje obeh občutkov pri brezdomcih. Anonimno smo intervjuvali deset oseb, osem moških in dve ženski v starosti od 34 do 78 let. Vsi intervjuvani so v zavetišču nameščeni od najmanj 6 mesecev do največ 16 let. Z uporabo polstrukturiranih intervjujev smo dobili vpogled v zgodbe brezdomcev in v njihova življenja. Zanimala so nas vprašanja glede doživljanja varnosti in svobode in s kakšnimi vprašanji in stiskami se srečujejo brezdomci. Dobili smo vpogled, kako urejeno je njihovo življenje v inštituciji, v kateri so nameščeni, in kaj jim zavetišče nudi. Z raziskavo smo se približali tej posebni marginalni družbeni skupini prebivalstva in skozi oči novinarke, ki se je prijazno odzvala na sodelovanje z nami, dobili tudi vpogled, kako na brezdomstvo in brezdomce gleda tako širša javnost tudi sami brezdomci. Z raziskavo in predstavitvijo ugotovitev želimo približati brezdomstvo širši javnosti in destigmatizirati to ranljivo populacijo ter posredovati pridobljene rezultate tistim, ki delajo s to ranljivo populacijo za boljše razumevanje le-te. Naloga nagovarja bralca, da ozavesti in morda spremeni odnos do brezdomstva, da se vsi skupaj potrudimo in olajšamo brezdomnim posameznikom prestop iz skrajnega dna v nekoliko lepši jutri.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna izključenost, stigmatizacija, predsodki, zavetišča, brezdomci, varnost, svoboda, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1884; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

2.
Oblike diskriminacije migrantov in njihovih potomcev v Bosni in Hercegovini
Emina Škorić, 2022

Opis: Diskriminacija migrantov in njihovih potomcev je v Bosni in Hercegovini močno razširjena. Z raziskovalnimi metodami in tehnikami zbiranja podatkov smo jasno prepoznali oblike diskriminacije migrantov in njihovih potomcev v Bosni in Hercegovini. Seveda je pomembno opozoriti, da gre za oceno stanja na podlagi vzorca, ki smo ga uporabili pri delu. Podatke smo zbirali s tremi tehnikami. Prva, ki smo jo uporabili, je bil anketni vprašalnik, katerega namen je bil pridobiti podatke o mnenju lokalnega prebivalstva o migrantih in beguncih v Bosni in Hercegovini. Na podlagi zbranih podatkov smo podali jasnejšo sliko razmerja med tema skupinama. Posebej pomembno je poudariti, da naš anketni vprašalnik ponuja širšo sliko o pogledih lokalnega prebivalstva na vprašanja migracij. Z drugo tehniko smo s semiotično analizo analizirali dokumentarni film, ki implicira življenje migrantov in beguncev na poti migracij. Na ta način smo predstavili izkušnje in ovire, s katerimi se srečujejo migranti in begunci na migracijski poti. Z opazovanjem smo nazorneje prikazali interakcijo migrantov in beguncev z lokalnim prebivalstvom. Z delom smo odgovorili na vsa raziskovalna vprašanja in izpolnili raziskovalne cilje. Naše zaključke smo povzeli v več ključnih točkah. Pomembno je omeniti, da oblike diskriminacije migrantov in njihovih potomcev v Bosni in Hercegovini obstajajo in da prihajajo iz več smeri. Za rešitev tega vprašanja je potreben veliko resnejši pristop in politično sodelovanje na vseh ravneh oblasti, da bi dosegli soglasje in vzpostavili ustrezno rešitev nastale situacije, ki ne bo vodila v kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin tako za migrante kot lokalno prebivalstvo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: migracije, begunci, diskriminacija, predsodki, potomci, migracijska kriza, magistrske naloge
Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 471; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (4,10 MB)

3.
STIGMA DEBELOSTI
Ana Rameša, 2023

Opis: V sodobnih zahodnih družbah je lepotni ideal vitkost. Vse, kar je povezano z debelostjo, ima negativno konotacijo. Debeli ljudje so podvrženi stigmatizaciji, ki se kaže v obliki negativnih stereotipov, predsodkov in diskriminacije. Stigmatizacija pogosto izvira iz napačnega prepričanja, da je debelost posledica neustreznega življenjskega sloga in ne kompleksna bolezen. Na tem prepričanju temelji pogost predsodek, da so debeli ljudje leni. Stigmatizirani ljudje občutijo psihološke, socialne in telesne posledice. Prav stigma debelosti je tista, zaradi katere so pogosto ujeti v začarani krog debelosti. Stigmatizacija se pojavlja tako na ravni osebnih odnosov kot sistemsko, npr. v zdravstvenih ustanovah, šolah in na delovnih mestih, nenazadnje se širi tudi prek medijev. Mnoge raziskave kažejo, da so debeli posamezniki največkrat stigmatizirani s strani oseb z normalno telesno težo, ki jim pripisujejo negativne lastnosti, pri čemer prihaja do razlik med spoloma. Nekatere raziskave nakazujejo, da imajo ženske običajno bolj negativna stališča do debelosti kot moški, so bolj obremenjene z zunanjostjo in imajo večji strah pred pridobivanjem telesne teže, tudi če imajo normalno telesno težo. V naši diplomski nalogi smo opravili raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti, ali odrasle ženske z normalno telesno težo stigmatizirajo debele ljudi oz. jim na podlagi njihovega videza pripisujejo negativne lastnosti. S pomočjo metode fokusnih skupin smo pri ženskah z normalno telesno težo raziskovali njihov odnos in percepcijo debelosti; zanimalo nas je, ali mislijo, da so debeli ljudje leni, manj inteligentni in neprivlačni. Ugotovili smo, da je večina udeleženk mnenja, da so debeli ljudje leni in neprivlačni, niso se pa strinjale s trditvijo, da so manj inteligentni. Skozi analizo njihovih odgovorov smo našli elemente negativnega stereotipiziranja, predsodkov in diskriminacije. Prišli smo do sklepa, da zmanjšanje stigme debelosti zahteva širše ozaveščanje, izobraževanje in spremembe v družbi ter podali konkretne predloge za destigmatizacijo in nadaljnje raziskave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: debelost, stigmatizacija, stereotipi, predsodki, diskriminacija
Objavljeno: 14.11.2023; Ogledov: 310; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh