1. POSLOVNI NAČRT RESTAVRACIJE 15 NOROTaj Vute, 2026, ni določena Opis: Diplomsko delo, Poslovni načrt restavracije 15 Noro, služi kot smernica za uresničitev cilja zagona novega podjetja. Problem smo našli v dejstvu, da na Koroškem primanjkuje tuje in specifične ter zanimive kuhinje. V okviru izdelave poslovnega načrta smo želeli preveriti povpraševanje po specifični ponudbi italijanske prehrane v lokalnem okolju.
Predpostavili smo, da na Koroškem obstaja visoko povpraševanje po italijanski kuhinji in ljudje cenijo lokalno pridelano ter svežo hrano in jim zanjo ni težko odšteti več denarja. To smo raziskovali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Uporabili smo analize SWOT, PEST in Porterjevo analizo.
Potrdili smo hipotezo, da na Koroškem obstaja visoko povpraševanje po italijanski kuhinji, zaradi pomanjkanja informacij nismo mogli potrditi hipoteze, da ljudje cenijo lokalno pridelano in svežo hrano ter jim zanjo ni težko odšteti več denarja.
Raziskava je utemeljila odgovore na dva ključna vprašanja, ki se glasita, zakaj bi bila nova restavracija na Koroškem zanimiva za potrošnike in kakšno dodano vrednost pričakujejo v primerjavi s ponudbo obstoječih restavracij. Restavracija 15 Noro bi bila za goste zanimiva predvsem zaradi nepoznavanja vrst pic. Dodana vrednost bi se kazala v izbranih in kvalitetnih sestavinah ter lepem izgledu krožnika.
Odgovore mojstra Riccarda Bertonija smo povzeli pri določenih segmentih diplomskega dela.
Ključne besede: Koroška, pica, poslovni načrt, restavracija, italijanska prehrana
Objavljeno v ReVIS: 07.01.2026; Ogledov: 142; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,39 MB) |
2. TRAJNOST KOT VREDNOTA PRI TRŽENJU BLAGOVNE ZNAMKE DOBROTE DOLENJSKEMarjana Čegovnik, 2025, ni določena Opis: Trajnostni razvoj predstavlja eno temeljnih usmeritev sodobne družbe, saj je odgovor na globalne izzive, kot so podnebne spremembe, izčrpavanje naravnih virov in prekomerna potrošnja. Ti procesi pomembno vplivajo na gospodarstvo, družbo in kakovost življenja, zato se krepi potreba po razvoju strategij, ki celovito povezujejo okoljsko, gospodarsko in družbeno razsežnost. Na tem presečišču se razvija koncept trajnostnega trženja, ki presega tradicionalne prodajne cilje ter temelji na transparentnosti, etičnem delovanju in dolgoročni gradnji zaupanja med podjetji in potrošniki.
V magistrskem delu je v ospredju trajnostno trženje, s posebnim poudarkom na vlogi lokalne prehrane, ki povezuje kulturno dediščino, spodbuja razvoj lokalnega gospodarstva ter krepi odgovorno rabo naravnih virov. V slovenskem prostoru izstopa blagovna znamka Dobrote Dolenjske, ki predstavlja primer dobre prakse pri uspešnem združevanju trajnostnih pristopov, kakovosti izdelkov ter krepitve identitete lokalnega okolja.
Empirični del magistrskega dela preučuje povezavo med razumevanjem trajnosti, nakupnim vedenjem potrošnikov ter zaznavanjem blagovne znamke Dobrote Dolenjske. Raziskava, zasnovana na kombinaciji anketnega vprašalnika in polstrukturiranega intervjuja s predstavnico Zavoda Dobrote Dolenjske, razkriva, da potrošniki trajnost sicer prepoznavajo kot pomembno vrednoto, vendar njihovo razumevanje pogosto ostaja omejeno. Pri nakupnih odločitvah kakovost izdelkov ostaja ključni dejavnik, hkrati pa rezultati nakazujejo pripravljenost potrošnikov za plačilo višje cene za izdelke, ki so v skladu z načeli trajnostnega razvoja.
Magistrsko delo prispeva k razumevanju, kako lahko trajnostne vrednote postanejo osrednji del sodobnih trženjskih praks in predstavljajo konkurenčno prednost za lokalne blagovne znamke v Sloveniji. Prav tako ponuja izhodišča za nadaljnje raziskave ter oblikovanje strateških usmeritev v trajnostno naravnanem gospodarstvu, ki temelji na odgovorni potrošnji, lokalni identiteti in dolgoročni skrbi za okolje.
Ključne besede: trajnostni razvoj, trajnostno trženje, potrošniško vedenje, trajnostna prehrana, blagovna znamka Dobrote Dolenjske
Objavljeno v ReVIS: 25.12.2025; Ogledov: 138; Prenosov: 5
Celotno besedilo (4,67 MB) |
3. VPLIV SINDROMA RELATIVNEGA ENERGIJSKEGA PRIMANJKLJAJA NA ZDRAVJE ŠPORTNICTina Tonin, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod in namen: Sindrom relativnega energijskega primankljaja (SREP) nastane zaradi pomanjkanja razpoložljive energije, ki je namenjena delovanju osnovnih fizioloških funkcij. Namen naloge je pregled literature o vplivu SREP na zdravje športnic in opredeliti vlogo fizioterapevta pri prepoznavanju in obravnavi. Metode: Naloga temelji na pregledu literature podatkovne baze PubMed objavljene med letoma 2015 in 2025. Rezultati: Pregled literature je pokazal, da SREP prizadene več organskih sistemov (reproduktivni, kostni, endokrini, srčno-žilni, prebavni in imunski). Vloga fizioterapevta je pomembna pri diagnosticiranju, vodenju preventivnih in rehabilitacijskih vadbenih programov. Uporabnost: Naloga nudi praktične smernice za fizioterapevte pri obravnavi športnic s SREP. Služila bi lahko kot podlaga za oblikovanje preventivnih strategij in individualiziranih pristopov v športni praksi. Omejitve: Največja omejitev je pomanjkanje raziskav, ki bi celostno obravnavale vlogo fizioterapevtov pri SREP. Prav tako fizioterapevti pogosto nimajo zadostnega znanja o SREP.
Ključne besede: sindrom relativnega energijskega primanjkljaja, nizka energijska razpoložljivost, fizioterapija in SREP, hormoni, menstrualni cikel, športna prehrana in SREP
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2025; Ogledov: 162; Prenosov: 6
Celotno besedilo (982,12 KB) |
4. |
5. ZDRAVSTVENA VZGOJA DOJEČE MATERE O PREHRANI V POPORODNEM OBDOBJUKatarina Prišel, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena vzgoja predstavlja pomemben del promocije zdravja, saj ljudi spodbuja k izobraževanju in sprejemanju premišljenih odločitev za zdrav življenjski slog. Prehrana med nosečnostjo in dojenjem ima ključen vpliv na zdravje nosečnice oziroma doječe matere ter pomembno vpliva na razvoj ploda ali novorojenčka. Ustrezna prehrana prispeva k pravilni rasti otroka in spodbuja normalen potek nosečnosti. Že v fazi načrtovanja nosečnosti je smiselno posvetiti pozornost prehranskim navadam, jih po potrebi izboljšati ter prilagoditi življenjski slog za dobrobit matere in otroka. Namen raziskave je opredeliti pomen in potek zdravstvene vzgoje doječe matere o prehrani v poporodnem obdobju.
Metoda: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni in sekundarni viri. Primarno zbiranje podatkov je bilo opravljeno na podlagi sestavljene predloge za polstrukturirani intervju. Izbran je bil namenski vzorec, vključeval je šest mater starejših od osemnajst let, ki so v poporodnem obdobju dojile, ali še dojijo.
Rezultati: Vse intervjuvanke so povedale, da je zdravstvena vzgoja o prehrani v poporodnem obdobju zelo pomembna, a so informacije zdravstvenih delavcev o tem pomanjkljive, največ so izvedele iz izkušenj drugih doječih mater, knjig, prek interneta ter socialnih omrežij. Zdravstveni sistem in izobraževalne ustanove bi morali okrepiti podporo ženskam v času nosečnosti in po porodu z zagotavljanjem kakovostnih, dostopnih ter strokovno utemeljenih informacij o prehrani. Poseben poudarek naj bo na preventivi in ozaveščanju o ustrezni prehrani, ki prispeva k zdravemu razvoju otroka in dobremu počutju matere.
Razprava: Ugotovili smo, da ima zdravstvena vzgoja doječih mater o prehrani v poporodnem obdobju ključno vlogo, saj pravilna prehrana pomembno vpliva na kakovost materinega mleka, materino zdravje in optimalni razvoj otroka.
Ključne besede: Prehrana v nosečnosti, prehrana v poporodnem obdobju, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 577; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,04 MB) |
6. PREHRANA PACIENTA V ENOTI INTENZIVNE TERPIJEMilorad Ino Lukić, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Ustrezna prehranska podpora pri kritično bolnih pacientih v enotah intenzivne terapije, lahko zmanjša tveganje za zaplete, izboljša klinične izide in prispeva k hitrejšemu okrevanju. Preučevanje prehranskih potreb teh pacientov, izzivov in ovir, s katerimi se soočajo zdravstveni delavci, je ključno za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe. Namen raziskave je bil raziskati prehransko podporo in oskrbo pacientov v enoti intenzivne terapije.
Metoda: Podatke smo pridobili s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature ter analizo pridobljenih virov. Osredotočili smo se na prehransko podporo in oskrbo pacientov v enoti intenzivne terapije. Strokovno branje smo nadaljevali, dokler nismo zbrali 18 primernih enot iz prosto dostopnih bibliografskih baz (PubMed, Google Učenjak, ScienceDirect). Zadetke, ki smo jih v raziskavi analizirali, smo poiskali s pomočjo ključnih besed in besednih zvez, in sicer »enota za intenzivno nego«, »kritična nega«, »prehranska podpora«, »enteralna prehrana«, »stanje prehranjenosti« in »preprečevanje podhranjenosti«. Pri iskanju smo se omejili na vire v slovenskem in angleškem jeziku, na vire objavljene v obdobju 2013–2023 in dostopnost celotne vsebine s področja, ki ga obravnavamo v diplomski nalogi. Ključne besede smo povezali z Boolovim operatorjem (AND).
Rezultati: V pregled smo vključili članke v polnem besedilu, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Podatke, zbrane v novembru 2024, smo analizirali s tehniko kodiranja in oblikovali vsebinske kategorije, kot so prehranske potrebe pacientov, učinki prehranske podpore na klinične izide ter ovire in izzivi pri zagotavljanju prehranske podpore, kar je omogočilo jasnejšo interpretacijo rezultatov in pripravo priporočil.
Razprava: Ugotovitve raziskave kažejo, da je ustrezna prehranska podpora ključnega pomena za izboljšanje kliničnih izidov pacientov v enoti intenzivne terapije. Razprava poudarja potrebo po multidisciplinarnem pristopu, dostopu do jasnih smernic in nenehnem izobraževanju zdravstvenih delavcev, saj pomanjkanje znanja, virov in usklajenosti ostajajo glavne ovire za optimalno izvajanje prehranske podpore
Ključne besede: prehranska podpora, enteralna prehrana, kritično bolni pacienti, intenzivna nega, preprečevanje podhranjenosti, multidisciplinarna oskrba.
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 709; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,58 MB) |
7. PREHRANA ONKOLOŠKEGA BOLNIKA PO OPERACIJI DEBELEGA ČREVESJADomen Leskovšek, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Ustrezna prehrana ima pomembno vlogo pri okrevanju onkoloških bolnikov, saj vpliva na celjenje rane, imunski sistem, toleranco zdravljenja in tudi na splošno kakovost življenja. Po operaciji se onkološki bolniki pogosto soočajo z izgubo apetita, intoleranco na določeno hrano, slabostjo, bruhanjem ter drugimi prebavnimi težavami. Pri prehranski podpori bolnikov ima pomembno nalogo tudi medicinska sestra, ki s svojim znanjem, svetovanjem in opazovanjem pripomore k izboljšanju prehranskega statusa in splošnega počutja bolnika. Namen diplomske naloge je preučiti spremembe prehrane onkoloških bolnikov po operaciji debelega črevesa in opredeliti vlogo medicinske sestre pri prehranski podpori bolnikov.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je zajemal onkološke bolnike po operaciji debelega črevesa. V intervju smo vključili šest onkoloških bolnikov. Raziskava je potekala v aprilu in maju 2025.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest onkoloških bolnikov po operaciji debelega črevesa. Večina intervjuvancev je pred operacijo sledila manj uravnoteženim prehranskim vzorcem, s čezmernim uživanjem mesa in mesnih izdelkov ter nezadostnim vnosom sadja in zelenjave. Po operaciji je večina intervjuvancev spremenila stare prehranske navade. Prešli so na lažjo, manj mastno in bolj uravnoteženo prehrano, spremenili so tudi pogostost dnevnih obrokov. Nadalje je bilo ugotovljeno, da nekateri posamezniki po operaciji uživajo prehranske dodatke, kot so vitamini in minerali. Najpogostejše težave po operaciji so bile izguba apetita, bolečina, napenjanje in prebavne motnje. Medicinske sestre so po mnenju intervjuvancev imele pomembno vlogo pri prehranski podpori.
Razprava: Ugotovitve raziskave so pokazale, da operacija bistveno vpliva na spremembo prehranskih navad onkoloških bolnikov. Intervjuvanci se po operaciji zavedajo pomena zdrave, uravnotežene prehrane za uspešno okrevanje. Prehranske spremembe so bile v veliki meri usmerjene v lažjo oziroma lažje prebavljivo hrano, ob tem pa so se pojavljale nekatere omejitve zaradi intolerance na posamezna živila. Čeprav so bile po operaciji prisotne težave, so se intervjuvanci trudili po najboljših močeh upoštevati dieto, predlagano s strani zdravstvenega osebja. Prav tako so imele medicinske sestre pomembno vlogo pri prehranski podpori, še posebej v pooperativnem obdobju. Ugotovljeno je bilo, da je redno prehransko svetovanje s strani zdravstvenega osebja ključno za uspešno prilagoditev prehrane in pomembno vpliva na izboljšanje kakovosti življenja po operaciji. Raziskava se tako ujema z ugotovitvami iz obstoječe literature, ki poudarja pomen individualnega pristopa in strokovno podporo v prehranski obravnavi onkološkega bolnika po operaciji.
Ključne besede: prehrana, rak, onkološki bolniki, operacija debelega črevesa
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 716; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,64 MB) |
8. POMEN TELESNE AKTIVNOSTI ZA OHRANJANJE ZDRAVJATjaša Judež, 2025, diplomsko delo Opis: Telesna aktivnost je temelj dobrega zdravja in dolgotrajnega dobrega počutja, saj krepi telo, izboljšuje telesno pripravljenost, pozitivno vpliva na duševno stanje in preprečuje številne kronične bolezni. Različne vrste vadbe, kot so aerobna vadba, vaje za moč, raztezanje ter vaje za ravnotežje in koordinacijo, prispevajo k boljšemu delovanju telesa in preprečevanju poškodb. Pomanjkanje telesne aktivnosti je vse večji problem sodobnega načina življenja, zato jo je pomembno spodbujati v vsakdanjem življenju in na delovnem mestu. Ključno vlogo pri promociji telesne aktivnosti imajo zdravstveni delavci, zlasti medicinske sestre in fizioterapevti, ki lahko s svojim strokovnim znanjem in prilagojenimi intervencijami prispevajo k izboljšanju gibalnih navad in posledično boljšemu zdravju prebivalstva.
Ključne besede: telesna aktivnost, krepitev zdravja, kakovost življenja, starejši odrasli, prehrana
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 685; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,52 MB) |
9. Motnje hranjenja oseb, ki se rekreativno ukvarjajo s fitnes vadbo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaEva Krajnc, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Prehrana vsakega posameznika je ključen člen zdravega načina življenja in je še toliko bolj pomembna za vsakega športnika, saj preprečuje nastanek motenj prehranjevanja. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 50 posameznikov, ki se rekreativno ukvarjajo s fitnes vadbo. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz, uporabo t-testa in hi-kvadrat testa s pomočjo Microsoft Excela ter programa SPSS, verzija 25. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 20 žensk in 30 moških. Ugotovili smo, da 28 % (n = 14) anketiranih zelo dobro pozna problematiko motenj hranjenja; 12 % (n = 6) le-te ne pozna. 70 % (n = 35) vseh anketiranih meni, da nima dovolj informacij o tej problematiki. Pri tem smo na podlagi t-testa (t(48) = 2,342, p = 0,024)) potrdili hipotezo, da obstaja razlika v poznavanju problematike motenj hranjenja med moškimi in ženskami, in sicer je stopnja prepoznavanja te problematike višja pri ženskah. Ugotovili smo, da se je z motnjo hranjenja soočilo 30 % (n = 15) anketiranih, največ s prenajedanjem (67 %). Na podlagi hi-kvadrat testa (p = 0,014) smo potrdili hipotezo, da se ženske pogosteje soočajo z motnjami hranjenja kot moški. Razprava: Zdrav način prehranjevanja bi moral biti prvi cilj rekreativnih športnikov, saj prinaša pozitiven vpliv na dosego športnih ciljev in kakovost življenja. Motnje hranjenja so med športniki pogoste, zato je potrebno v prihodnje to področje še naprej raziskovati.
Ključne besede: motnje hranjenja, duševno zdravje, športna prehrana, športnik, vadba
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 690; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,51 MB) |
10. Prehrana doječe matere in pojavnost zdravstvenih težav pri dojenem otrokuManca Lovšin, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Dojenje je najprimernejši način hranjenja novorojenčkov. Danes so na voljo tudi različne mlečne formule, ki se postavljajo ob bok dojenju, vendar ima dojenje številne pozitivne učinke tako na mamo kot tudi na dojenega otroka. Sestava materinega mleka ustreza potrebam novorojenega otroka. Za uspešno dojenje in sestavo mleka sta pomembna tudi prehrana in življenjski slog doječe matere. Vključevanje vsaj treh obrokov ter vsaj dveh malic dnevno, ki so sestavljeni iz vseh skupin živil, je potrebno za dobro počutje mame ter tudi dojenega otroka. Škodljive navade, kot so uživanje alkohola, kofeina in nikotina, lahko negativno vplivajo na sestavo materinega mleka. Ker ima otrok oslabljen in nezrel imunski sistem, je bolj dovzeten za različne zdravstvene težave. Med najpogostejše sodijo funkcionalne bolezni prebavil, respiratorne bolezni ter alergije. Ključno vlogo pri podajanju informacij o dojenju, uravnoteženi prehrani in zdravstvenih težavah ima medicinska sestra.
Metoda: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledovanjem, zbiranjem, ocenjevanjem in analiziranjem domače in tuje znanstvene ter strokovne literature. Pregledane so bile naslednje baze podatkov: MEDLINE, CINAHL, COBISS, Google Scholar, PubMed in ScienceDirect. Iskanje je potekalo v slovenskem in angleškem jeziku. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik, v raziskavo pa so bile vključene mame, ki trenutno dojijo ali so dojile v preteklosti. V empiričnem delu je bil uporabljen kvantitativni kavzalno-neeksperimentalni raziskovalni pristop.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 695 anketirank, ki dojijo ali so imele izkušnjo z dojenjem. Večina anketirank izključno doji ter zaužije vsaj štiri obroke dnevno. Večinoma med dojenjem niso spreminjale svojih prehranjevalnih navad, vendar so pogosto izločile mlečne izdelke in sveže pripravljeno hrano. Menijo, da so prejele dovolj informacij o prehrani med dojenjem, o dojenju ter tudi o zdravstvenih težavah otrok, pri čemer so največ informacij pridobile od medicinskih sester. Med dojenjem večinoma niso uživale alkohola in nikotina, vendar so pogosteje pile kavo in pijače, ki vsebujejo kofein. Kot najpogostejše zdravstvene težave so navedle prebavne težave otrok, in sicer napenjanje oziroma želodčne krče ter polivanje. Manj zdravstvenih težav pri otrocih opažajo matere, ki se prehranjujejo z mešano oziroma raznoliko prehrano. Večina anketirank meni, da njihova prehrana ne vpliva na otrokovo počutje ali zdravstveno stanje.
Razprava: Prehrana doječe matere je ključnega pomena za njeno in otrokovo dobro počutje. Normalna in raznolika prehrana zagotavlja vnos vseh potrebnih hranil ter optimalno sestavo materinega mleka. Čeprav uživanje alkohola, kofeina in nikotina nima neposrednega vpliva na pojav zdravstvenih težav pri dojenem otroku, lahko negativno vpliva na optimalno sestavo materinega mleka. Ustrezne informacije o zdravi prehrani, dojenju in zdravstvenih težavah dojenih otrok, pridobljene v zdravstvenih ustanovah, so za doječe matere izjemno pomembne, saj večja ozaveščenost pozitivno vpliva na doječo mater in dojenega otroka. Prebavne težave ostajajo najpogostejše zdravstvene težave dojenih otrok in v prvih mesecih vplivajo na kakovost življenja celotne družine. Povezanost prehrane doječe matere z zdravstvenimi težavami dojenega otroka ostaja nejasna, zato bo potrebnih več raziskav ter dokazov o neposrednem vplivu.
Ključne besede: uravnotežena prehrana, prehrana doječe matere, dojenje, zdravstvene težave pri otrocih, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 24.04.2025; Ogledov: 706; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,74 MB) |
