1. POSEBNOSTI PRI PREHRANI OTROK IN MLADOSTNIKOV Z ANOREKSIJO NERVOZOEdisa Ljubijankić, 2024, ni določena Opis: POVZETEK
Izhodišča: Anoreksija nervoza je bolezen, ki se kaže kot namerno ali nenamerno uživanje premajhne količine hrane glede na starost, spol in raven telesne dejavnosti. Posledica je podhranjenost, pri kateri imajo lahko otroci in mladostniki izkrivljen pogled na svoje telo, so preobremenjeni z mislimi na hrano, se umikajo vase in izogibajo družabnim dejavnostim. Pogosto so čezmerno telesno dejavni in imajo občutek prekipevanja od energije. Pri prepoznavanju težav pri otrocih in mladostnikih je pomembno upoštevati, da se anoreksija nervoza v obdobju otroštva in mladostništva včasih začne neopazno. Starši pogosto ne opazijo, da se otrok drugače prehranjuje, saj so družinski obroki vse redkejši. Namen raziskave je preučiti posebnosti pri prehrani otrok in mladostnikov z anoreksijo nervozo ter vlogo staršev pri prepoznavanju in obravnavi te motnje.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarno zbiranje podatkov je temeljilo na podlagi sestavljene predloge za polstrukturirani intervju. Izbrani vzorec je bil namenski, vključeval je starše otrok, ki imajo anoreksijo nervozo.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da otroci in mladostniki z anoreksijo nervozo doživljajo izrazite prehranske omejitve in razvijajo posebne rituale, povezane s prehranjevanjem. Starši so poudarili pomembnost zgodnjega prepoznavanja simptomov, kar lahko prepreči resnejše zdravstvene zaplete. Otroci z anoreksijo nervozo se pogosto izogibajo določeni hrani in strogo načrtujejo svoje obroke, kar vodi v znatno izgubo telesne teže. Psihološki vidiki bolezni so prav tako ključni, saj otroci pogosto trpijo zaradi tesnobe, depresije in socialne izolacije. Sodelovanje z dietetiki, psihologi in zdravniki je bilo prepoznano kot bistveno za uspešno zdravljenje. Starši so poudarili tudi potrebo po večjem ozaveščanju in izobraževanju o anoreksiji nervozi, da bi lahko bolje podprli svoje otroke in zmanjšali stigmo, povezano z motnjo hranjenja.
Razprava: Razprava potrjuje pomembnost zgodnjega odkrivanja in multidisciplinarnega pristopa k zdravljenju anoreksije nervoze. Starši igrajo ključno vlogo pri podpori otrok, kar kaže na nujnost njihovega izobraževanja in vključevanja v terapevtski proces. Psihološka podpora je ključna za obvladovanje duševnih težav, povezanih z motnjo hranjenja. Kljub omejitvam raziskave, kot je majhnost vzorca, ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju bolezni in dajejo smernice za nadaljnje raziskave ter izboljšanje praks zdravljenja in preventive.
Ključne besede: prehrana, anoreksija nervoza, mladostniki
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,50 MB) |
2. PREHRANA PRI DISFAGIJIMartina Šterk, 2024, ni določena Opis: Izhodišče: Disfagija je motnja požiranja, ki lahko zelo vpliva na kakovost življenja posameznika s to motnjo. To je stanje, pri katerem posameznik težko požira hrano ali tekočino in lahko vodi do številnih zapletov, kot so aspiracija, aspiracijska pljučnica, podhranjenost, dehidracija in drugi zapleti. Pri takšni motnji sta pomembna prehranski pristop in prilagojena prehrana. V diplomski nalogi smo se osredotočili na ustrezno prehransko podporo pri pacientu z disfagijo, kako prilagojena prehrana lahko izboljša prehranski status in zmanjša tveganja za zaplete in izboljša kakovost življenja teh pacientov.
Metoda: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela, raziskava pa je bila opravljena s kvalitativno tehniko zbiranja podatkov. Teoretična izhodišča smo predstavili ob pregledu domače in tuje literature, v empiričnem delu pa uporabili predlogo vprašanja za polstrukturirani intervju. Raziskava je potekala med 16. 4. 2024 in 29. 5. 2024, vanjo je bilo vključenih šest pacientov, ki niso več hospitalizirani v bolnišnici.
Rezultat: Rezultati raziskave so pokazali, da je prilagojena prehrana pri disfagiji izredno pomembna. S prilagojeno prehrano se preprečuje aspiracijo, podhranjenost in dehidracijo ter s tem pripomore k izboljšanju kakovosti življenja. S tem je tudi pomembno sodelovanje pacienta in njegovih svojcev pri prilagoditvi in pripravi prehrane. Raziskava je tudi potrdila, da so pacienti seznanjeni s prilagojeno prehrano pri disfagiji s strani multidisciplinarnega tima.
Razprava: V raziskavi smo ugotovili, da je prilagojena prehrana ključnega pomena pri pacientih z disfagijo, saj se z njo preprečujejo njeni zapleti in vpliv na socialno okolje. Pacienti so znanje in veščine o prehranjevanju pridobili s pomočjo multidisciplinarnega tima.
Ključne besede: prehrana, disfagija, varno požiranje, preprečevanje zapletov, prilagojena prehrana
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 45; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,50 MB) |
3. |
4. FOLNA KISLINA V PREHRANI NOSEČNICBarbara Heimbring, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Folna kislina je še posebej pomembna pred nosečnostjo in med njo, saj omogoča pravilen razvoj ploda. V obliki prehranskih dopolnil se priporoča vsem ženskam v rodni dobi. Najbolje bi bilo, če bi se z uživanjem prehranskega dopolnila začelo že 3 mesece pred zanositvijo. V primeru da nosečnica pred zanositvijo dodatkov ni jemala, naj poskrbi, da bo z jemanjem začela takoj, ko izve za nosečnost.
Metode: Uporabili smo kvalitativni način raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturiran intervju. Zbrane podatke smo analizirali, odgovore razvrstili v tabele, zapisali kode in jih interpretirali ter ugotovitve zapisali v razpravi in zaključku.
Rezultati: Ugotovili smo, da večina intervjuvank ve, kakšen je pomen jemanja folne kisline, priporočen dnevni odmerek in posledice pomanjkanja le-te. Najpogostejši vir informacij so medicinske sestre, sledijo jim ginekologi. V perikoncepcijskem obdobju, kljub načrtovanju nosečnosti, premalo žensk dodaja folno kislino, zato je ključno pravočasno informiranje vseh žensk, predvsem v rodni dobi. Poleg tega večina intervjuvank namerava nadaljevati s prehranskim dopolnilom folne kisline skozi celotno nosečnost in potem še v času dojenja.
Razprava: Ugotovitve raziskave prispevajo k razumevanju pomena folne kisline v nosečnosti. Predlagamo nadaljnje raziskave na področju folne kisline v prehrani nosečnic, saj bi tako lahko zmanjšali število prirojenih napak – okvar nevralne cevi, ki so posledice pomanjkanja tega vitamina. Priložnosti za nadaljnje raziskovalno delo vidimo v razširjenem in poglobljenem proučevanju razumevanja in uporabe folne kisline med nosečnicami kot prehranskega dopolnila.
Ključne besede: prehrana nosečnic, folna kislina, pomen folne kisline, okvare nevralne cevi
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2024; Ogledov: 450; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,56 MB) |
5. ŽIVLJENJSKI SLOG BOLNIKA S KRONIČNO LEDVIČNO BOLEZNIJORebeka Šinkovec, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kronična ledvična bolezen je dolgotrajno stanje, pri katerem ledvice počasi izgubljajo svojo sposobnost odstranjevanja odpadnih elementov ter sposobnost filtracije krvi. Da bi ledvice ostale čim dlje časa zdrave, rabijo bolniki slediti posebni prehrani, katera vključuje razne omejitve, prav tako je pomembno redno jemanje zdravil ter spremljanje krvnega tlaka, redna telesna aktivnost, katero seveda bolnik zmore in redno spremljanje pri zdravniku. Raziskava se opira na preučevanje zapletov pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo ter ocenjevanje pomena zdravega življenjskega sloga, prehrane in omejitev pri telesni aktivnosti za njihovo dobro počutje. Namen raziskave je preučiti življenjski slog bolnika s kronično ledvično boleznijo.
Metoda: Kvalitativna raziskava temelji na deskriptivni metodi empiričnega raziskovanja. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni ter sekundarni podatki. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za pol strukturirani intervju, kjer je sodelovalo šest oseb, ki imajo diagnosticirano kronično ledvično bolezen, vzorec pa je bil namenski. Kriteriji, ki smo jih upoštevali za izbiro oseb vključenih v raziskavo so bili: starost (nad 30 let), in čas diagnosticirane kronične ledvične bolezni (več kot eno leto). Zbiranje podatkov je potekalo oktobra 2023, pred samim začetkom raziskave pa smo pridobili soglasje o prostovoljnem sodelovanju.
Rezultati: V intervjuju je sodelovalo šest oseb, in sicer pet oseb ženskega spola in ena oseba moškega spola. Vsi sodelujoči pravega pomena kronične ledvične bolezni pravzaprav ne poznajo, kar je razvidno iz intervjuja, imeli pa so podobne znake pri omenjeni bolezni. Intervjuvanci nekih hudih zapletov ne omenijo, pravijo pa da je zelo pomemben življenjski slog pri kronični ledvični bolezni.
Razprava: Z raziskavo ugotavljamo, da je prilagoditev v prehrani, telesni aktivnosti in splošnem življenjskem slogu izrednega pomena, saj je to ključno pri obvladovanju kronične ledvične bolezni. Ena izmed ugotovitev je, da omejitev soli, nadzor nad vnosom beljakovin ter uravnotežena prehrana bistveno vpliva na znižanje obremenitve ledvic ter zavirajo napredovanje bolezni. Prepoznali smo tudi pomembnost redne telesne aktivnosti pri ohranitvi ustrezne telesne mase in izboljšanju krvnega pritiska, kar pripomore k boljšemu zdravju bolnikov s kronično ledvično boleznijo. Z raziskavo smo prav tako ugotovili, da zapletov intervjuvanci niso imeli, izjema je bil eden, kateri je omenil moteno odvajanje urina. Pri omejitvah pa predvsem opažamo, da so spremenili življenjski slog iz manj aktivnega v bolj aktivnega, prav tako je opažena pazljivost pri prehrani. Ena oseba izmed intervjuvanih pa omeni, da je zaradi dialize prikrajšana s časom.
Ključne besede: kronična ledvična bolezen, življenjski slog bolnika, zdrava prehrana, telesna aktivnost, ledvice, kvaliteta življenja.
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2024; Ogledov: 485; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,08 MB) |
6. |
7. ZDRAVSTVENA VZGOJA PACIENTA S SINDROMOM KRATKEGA ČREVESAŠpela Ferlin, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sindrom kratkega črevesa ima zelo kratko in jedrnato definicijo, in sicer se vanjo uvrščajo zgolj pacienti, ki je ostalo samo 150–200 cm funkcionalnega črevesja. Zaenkrat v Sloveniji k sreči trpi za to diagnozo malo pacientov. Pomembna je multidisciplinarna obravnava takega pacienta, v katero so vključene številne veje medicinske in zdravstvene stroke. Vsi vključeni v takšno obravnavo morajo dobro poznati svoje delo. Ključnega pomena za takšne paciente je prehrana, v večini primerov pa so odvisni od parenteralne prehrane do konca življenja. Namen diplomske naloge je bil preučiti zdravstvenovzgojno delo pri pacientu s sindromom kratkega črevesa, osredotočili pa smo se tudi na uporabo parenteralne prehrane in uporabo izločalne stome.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Zbirali smo primarne in sekundarne vire. Zbiranje primarnih podatkov je potekalo s tehniko intervjuvanja. Sekundarno zbiranje podatkov je potekalo s pregledom domače in tuje strokovne literature internetnih podatkovnih baz (PubMed, Coobis, Google Učenjak in Dlib).
Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da intervjuvanci niso imeli težav s sprejetjem podane diagnoze sindroma kratkega črevesa, hitro so se soočili in sprejeli to kot dobro, saj so z ugotovitvijo bolezni začeli živeti nekako lažje kot prej. Vsi pacienti uporabljajo parenteralno prehrano zaradi kratkega črevesa in malabsorpcije. Pacienti, ki imajo nameščeno tudi stomo, niso podali večjih problemov. V življenju so se morali prilagoditi in spremeniti dnevne navade, kar jim ni povzročilo hujših težav in s tem živijo celo bolj kakovostno življenje.
Razprava: Rezultati raziskave kažejo, da je sindrom kratkega črevesa eden izmed najpogostejših vzrokov za odpoved prebavil. Lahko se pojavi v katerem koli življenjskem obdobju. Je kronična bolezen, zaradi katere pacienti postanejo odvisni od parenteralne prehrane. Nekaterim pacientom je treba narediti stomo zaradi ponavljajočih se vnetij in resekcij v črevesju. Ker lahko za to boleznijo zbolijo tudi že dojenčki, je pomembna vključitev družine v njihovo obravnavo. Ključnega pomena pri tej bolezni predstavljata zdravstvenovzgojno delo in nega, saj je treba paciente poučiti o drugačnem načinu življenja, treba jim je svetovati in jih poučiti o parenteralni prehrani in o negi stome. Ker je pacientov s sindromom kratkega črevesa čedalje več, bi bilo smiselno na primarnem nivoju uvesti delavnice in izobraževanja tako za paciente kot zdravstvene delavce, ki se s takimi pacienti srečujejo na domu.
Ključne besede: sindrom kratkega črevesa, parenteralna prehrana, medicinska sestra, stoma
Objavljeno v ReVIS: 06.03.2024; Ogledov: 522; Prenosov: 30
Celotno besedilo (2,11 MB) |
8. |
9. Telesna dejavnost in prehranska podpora pri fizioterapevtski obravnavi krhkostiNika Pelc, 2023, diplomsko delo Opis: Krhkost predstavlja velik sodobni problem, s katerim se sooča svetovno zdravstvo. Število starostnikov s krhkostjo se povečuje z višjo starostjo in je večji pri ženskah. Za krhkost je značilna izguba telesne teže, utrujenost, slabša telesna dejavnost, težave z ravnotežjem, nepokretnost, slabša možnost hoje ter vstajanja. Poleg krhkosti se v mnogih primerih pojavi tudi sarkopenija, neznatna izguba mišične mase kot posledica staranja celic. Pri tem je pomembno ohranjanje telesne teže ter telesna dejavnost, ki temelji na treningu proti uporu. V diplomski nalogi smo se usmerili na pomen prehranske podpore na področju krhkosti in upadu mišične moči. Želeli smo proučiti pomen vloge fizioterapevta pri obravnavi bolnikov s sarkopenijo in krhkostjo, pri tem pa ugotoviti, kateri program je najbolj učinkovit. Razvoj krhkosti lahko preventivno upočasnimo z uravnoteženo prehrano, ki je obogatena z beljakovinami, osnovni gradniki za ohranjanje mišičnega volumna. Stroka priporoča mediteransko prehrano, saj temelji na sveži in ekološki zelenjavi ter sadju. Velik poudarek daje na hrano, polno z vlakninami in obogateno z beljakovinami. Ključ do preprečevanja krhkosti in sarkopenije pa predstavlja redna telesna dejavnost. Stroka priporoča vadbo od 3- do 5-krat tedensko, pri čemer naj bi jo stopnjevali primerno starostnikovi fizični pripravljenosti. S tem naj bi starostnik krepil svojo telesno zmogljivost in moč, telesna dejavnost pa prav tako prispeva pri ohranjanju gibljivosti hrbtenice, zmanjšuje simptome obrabe sklepov, odpravlja anksioznost, krepi imunski sistem, izboljšuje spomin, zmanjšuje utrujenost ter povečuje mišično maso. Ključ do zdrave in vitalne starosti je tako skupek različnih komponent, kot so zdrav način življenja, redna telesna dejavnost in uravnotežena prehrana.
Ključne besede: fizioterapevtska obravnava, krhkost, prehrana, sarkopenija
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2023; Ogledov: 736; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,40 MB) |
10. PREHRANSKA PODPORA ŠPORTNIKOV V OBDOBJU REGENERACIJE TELESATjaša Zorec, 2023, magistrsko delo Opis: Športniki in aktivni posamezniki, ki dnevno trenirajo in tekmujejo, imajo občutljivejši imunski sistem. Za vzpostavitev ravnovesja v telesu je potreben počitek oziroma regeneracija telesa. Regeneracijo lahko dosežejo na različne načine. Eden pomembnejših je ustrezna prehranska podpora. Smernice o športni prehrani, ki vključujejo povezave med prehrano, vadbo in dobrim počutjem, se razlikujejo odvisno od potreb posameznika in specifičnosti športa. Temeljijo na dokazih o količini, strukturi in času vnosa hranil in so pomembne za zagotovitev učinkovitejšega športnikovega treninga za hitrejšo regeneracijo in zmanjšanje tveganj, poškodb in bolezni. Ustrezna prehrana prav tako omogoči presnovne prilagoditve na trening in izboljšanje zmogljivosti posameznika. Ustrezna energija mora izhajati iz različnih živil, ki zajemajo vsa makro in mikrohranila. Vzdrževanje energijskega ravnovesja ima pri športnikih pomembno vlogo, saj se brez tega povečajo možnosti za poslabšanje funkcije imunskega sistema, večja je dovzetnost za poškodbe in upad športnikovih zmogljivosti. Vnos ogljikovih hidratov je bistven, saj glikogen daje telesu gorivo za normalno delovanje. V kolikor ima posameznik večje potrebe po moči, v našem primeru za premagovanje ovir in različnih bremen, ki jo zahteva trening ali tekmovanje, je potreben večji vnos hranil pred, med in po vadbi. Prav tako je večja potreba po beljakovinah za rast mišic in povečanje mišične moči. Pogosto ne govorimo o pomembnosti zadostne količine maščob, ki so potrebne za ohranjanje optimalnega delovanja imunskega sistema, za vzdrževanje energijskega ravnovesja in vnosa esencialnih maščobnih kislin omega 3 in omega 6 ter vitaminov topnih v maščobi, kot je vitamin D. Prav tako je za zagotavljanje zdravja potrebna posameznikova zadostna količina drugih vitaminov in mineralov. Za določanje potrebe dodajanja hranil v posameznikovo prehrano se je potrebno najprej posvetovati s prehrambnim svetovalcem ali dietetikom, ki pregleda in preveri vrednosti vseh hranil v krvi in urinu. Pridobljene podatke športniku in njegovemu vadbenemu timu predstavimo in se pogovorimo o željah izboljšanja določenih sposobnosti in specifičnih potreb, značilnih za vsak šport. Prehranska dopolnila in športno prehrano vse več uporabljamo v vsakdanji praksi, čeprav je uživanje nekaterih prehrambnih dopolnil še neraziskano, v smislu dokaj maksimalnega dnevnega vnosa in možnih reakcij v kombinaciji z jemanjem drugih prehrambnih dopolnil. Priporočamo, da si vsi športni, zdravstveni in medicinski delavci pridobijo vsaj osnovna znanja o prehrani in jemanju najbolj uporabljenih prehrambnih dodatkih za večje razumevanje in svetovanje posameznikom. Poudariti je potrebno, da je na internetu preveč različnih informacij in ponudnikov, ki ponujajo svoje produkte in koktejle prehrambnih dodatkov za izboljšanje posameznikovih sposobnosti. Vsi ti produkti imajo svoje študije, ki so bile izpeljane specifično za vsak produkt posebej. Različnost protokolov merjenja, opaznega tudi pri drugih študijah, ne more zagotoviti verodostojnosti pridobljenih podatkov in s tem primerljivost dopolnil napram drugim proizvajalcem. V želji višje verjetnosti izboljšanja sposobnosti posameznika, je potrebno določiti sistem ali protokol indikatorjev, za izboljšanje le teh. Indikatorji bi protokolom omogočili večjo preglednosti in iskanje istih biomarkerjev pri primerjanju izboljšanja delovanja imunskega sistema in vpliv na telesne zmogljivosti. Standardizacija protokolov, bi prav tako prispevala k odkrivanju novih naravnih virov hranil, ki so bogata z določenimi sestavinami. Iskanje naravnih virov hranil omogoča boljše razumevanje funkcije le teh in ugotovitev možni vplivov na delovanje telesnih funkcij.
Ključne besede: fizioterapevtska obravnava, šport, prehrana, regeneracija, telesna vadba
Objavljeno v ReVIS: 10.05.2023; Ogledov: 968; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,51 MB) |
