Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 20 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
13.
14.
15.
Slepa oseba v kazenskem postopku
Sanda Aćimović, 2016

Opis: Hišna preiskava predstavlja poseg v ustavno pravico nedotakljivosti stanovanja. Odvzem prostosti je največji poseg države v pravice posameznika. Pripor iz ponovitvene nevarnosti mora biti skladen z načelom sorazmernosti. Načelo sorazmernosti je namenjeno omejevanju prekomernih posegov države v pravice posameznika. Sestavlja ga test legitimnosti, kjer je treba odgovoriti, ali je cilj, ki ga zasledujemo, ustavno dopusten. Test sorazmernosti je sestavljen iz treh vprašanj. Ali je ukrep primeren za dosego zastavljenega cilja, nujen v tej meri, da ne obstaja milejše sredstvo za dosego cilja ter sorazmeren v ožjem smislu, ki pomeni tehtanje dveh prirejenih pravic. Uporaba testa sorazmernosti je obvezna za sodišča in državne organe, kadar posega na področje pravic posameznikov. Največji problem je prav prezasedenost Zavodov za prestajanje kazni zapora. Prezasedenost Zavodov vodi v poslabšanje bivalnih razmer za pripornike in zapornike. Če država posamezniku vzame prostost, mora tudi zagotoviti, da odvzem prostosti in izvrševanje kazni potekata tako, da je zagotovljeno spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: slepe osebe, hišna preiskava, pripor, invalidni zaporniki, načelo sorazmernosti, človekove pravice in temeljne svoboščine, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 11.06.2019; Ogledov: 2506; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

16.
17.
Nedotakljivost stanovanja kot ustavna kategorija
Sandra Radovič, 2021

Opis: Ustava Republike Slovenije v svojem besedilu zajema in ureja najpomembnejša področja družbenega življenja. Zasebnost posameznika je izredno pomembna, posameznik pa najvišjo stopnjo zasebnosti pričakuje v svojem domu. V stanovanju, v katerem bivamo, ljudje pričakujemo popolno zasebnost, zato smo tam tudi najbolj ranljivi. Posameznik v svojem domu živi v svoji intimni in zasebni sferi, ki je ne rabi deliti z nikomer oziroma se sam odloča, s kom in v kolikšni meri jo bo delil z drugimi ljudmi. Nedotakljivost stanovanja je izrednega pomena iz razloga varovanja človekove zasebnosti. V takšnem pomenu je bila nedotakljivost stanovanja prepoznana kot najstarejša oblika varstva zasebnosti človeka. Iz tega razloga tudi pravni sistem Slovenije določa, da je stanovanje prav vsakega posameznika nedotakljivo. Tako vsebuje tudi Ustava Republike Slovenije zagotovilo pravico do nedotakljivosti v 36. členu. Kdorkoli lahko poseže v ustavno zavarovano pravico, zato se morajo tisti posegi, ki so smatrani kot kršitve nedotakljivosti stanovanja, kazensko preganjati. Kljub temu da je nedotakljivost stanovanja ustavno zaščitena dobrina, Ustava Republike Slovenije dopušča posege v to pravico. Relativnost pravice do stanovanjske nedotakljivosti je dopuščena z ustavno dovoljenim vstopom v tuje stanovanje in celo njegovo preiskavo, vendar pod pogoji, ki so določeni z zakonom. Iz tega razloga pravico do nedotakljivosti stanovanja ogroža izvršilna veja oblasti. Uradne osebe, ki opravljajo vstope in preiskave tujih stanovanj, morajo slediti zakonskim določilom in spoštovati določena pravila, zato morajo imeti znanje in biti ustrezno usposobljeni. Kršitve največjega upravnega organa v državi na tem področju so številne, zato je potreben nadzor nad poseganjem v stanovanjsko nedotakljivost, ki pa ga izvaja sodna veja oblasti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nedotakljivost stanovanja, vstop v stanovanje, preiskava stanovanja, zasebnost, Ustava Republike Slovenije
Objavljeno: 16.12.2021; Ogledov: 1188; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

18.
Parlamentarna preiskava
Goran Letić, 2022

Opis: Državni zbor je pri nas splošno politično predstavniško telo državljanov, ki opravlja različne funkcije, med drugim zakonodajno, nadzorno in informativno. Znotraj nadzorne funkcije ima pomembno mesto parlamentarna preiskava. Vendar pa njen pomen ni le v nadzorovanju izvršilne veje oblasti, temveč je tudi način uresničevanja širšega družbenega nadzora. Poleg tega ima parlamentarna preiskava tudi pomembno podporno funkcijo, saj državnemu zboru nudi podporo pri njegovem delu. Člani preiskovalne parlamentarne komisije v ta namen pripravljajo oziroma sprejemajo odločitve in zbirajo koristne informacije, ki bi jih državni zbor lahko potreboval prisvojem delu. Za uspešno in učinkovito izvajanje parlamentarnih preiskav pa mora imeti parlamentarna preiskovalna komisija določena pooblastila. V Sloveniji 93. člen ustave določa, da lahko državni zbor odredi preiskavo o zadevah javnega pomena. To mora storiti na zahtevo tretjine poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta. Ob izpolnjevanju omenjenih predpostavk se oblikuje preiskovalna komisija, ki ji ustava v zadevah poizvedovanja in preučevanja zagotavlja smiselno enaka pooblastila, kakor jih imajo pravosodni organi. Osnovna pravila izvajanja parlamentarne preiskave ureja Poslovnik o parlamentarni preiskavi, Zakon o parlamentarni preiskavi pa natančneje določa njen namen, opredeli temeljna načela parlamentarne preiskave, položaj udeležencev v postopku preiskave, razmerja preiskovalne komisije do sodišč in drugih državnih organov, varovanje poslovne in državne tajnosti, sankcije za oviranje preiskave ter neposredno oziroma smiselno uporabo nekaterih določb Zakona o kazenskem postopku in Zakona o prekrških. Institut parlamentarne preiskave je sredstvo, ki je na razpolago parlamentu kot političnemu predstavništvu državljanov. Metode parlamentarnega dela so tako predvsem politične in ne pravne narave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: parlamentarna preiskava, preiskovalna komisija, zadeve javnega pomena, nadzorna funkcija, pooblastila preiskovalne komisije
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 652; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (816,64 KB)

19.
VPLIV OPERATIVNE SPROSTITVE MEDIANEGA ŽIVCA NA ANATOMSKE ZNAČILNOSTI ZAPESTNEGA PREHODA
Pia Accetto, 2023

Opis: Sindrom zapestnega prehoda (SZP) je najpogostejša utesnitvena nevropatija medianega živca in je pogostejši pri ženskah. Dejavniki tveganja so ponavljajoči gibi v zapestnem sklepu, ki povzročijo zadebelitev kit, njihovih ovojnic in posledično zmanjšanje svetline ZP. To povzroči utesnitev medianega živca in tipično simptomatiko, ki povzroča mravljinčenje v prvih štirih prstih, izrazitejše ponoči in zjutraj, ter ga oblažimo z otresanjem rok. Diagnozo postavimo na podlagi tipičnih simptomov, potrdimo pa meritvami prevajanja in ultrazvočne preiskave. Pri blagi do zmerni stopnji SZP je prva izbira konzervativno zdravljenje z uporabo opornic za zapestje in prste ponoči ter manj ročnega dela. Pri napredovali okvari ali neučinkovitosti konzervativnega zdravljenja svetujemo operacijo. Metode so številne, cilj vseh pa je prerezanje prečne palmarne vezi. V eksperimentalni del naloge smo vključili 25 preiskovancev in si zastavili dve hipotezi. Prva hipoteza trdi, da sprostitev medianega živca v ZP ne vpliva na širino ZP v njegovem proksimalnem in v distalnem delu. Delno smo jo potrdili, saj smo z našo raziskavo utemeljili, da operativna sprostitev medianega živca vpliva na širino v DZP predelu, a ne tudi v PZP. Tudi drugo hipotezo, da sprostitev medianega živca v ZP vpliva na ploščino prečnega preseka, na sploščenost, izbočenje in oddaljenost medianega živca od spodaj ležečih struktur, smo le deloma potrdili, saj so rezultati pokazali, da operativna sprostitev medianega živca vpliva le na njegovo sploščenost v zapestju, medtem druge izhodne spremenljivke pa so bile statistično neznačilne. Zaključili smo, da prerezanje prečne palmarne vezi povzroči številne anatomske in funkcionalne posledice, ki omogočijo regeneracijo živca, predvsem večjo mobilnost zapestnega loka med obremenitvijo, morda pa tudi pojav nekaterih težav pri manjšini pacientov, kot so bolečina in občutek nestabilnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sindrom zapestnega prehoda, operativna sprostitev, ultrasonografska preiskava, anatomija, mediani živec, zapestni prehod
Objavljeno: 05.12.2023; Ogledov: 232; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

20.
Kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu Kazenskega zakonika v postopkih javnega naročanja
Vladimira Škrjanc, 2023

Opis: Javni sektor si za svoje delovanje zagotavlja blago in storitve prek sistema javnega naročanja, pri čemer na eni strani nastopa naročnik, torej država, in na drugi strani ponudniki blaga in storitev – izvajalci. Prek sistema javnega naročanja se na letni ravni izvajalcem v obliki plačil blaga in storitev prelije približno 15 % celotnega BDP. Na področju javnega naročanja obstaja visoka stopnja možnosti za pojav raznih zlorab in tudi kaznivih dejanj, kar je povezano z integriteto oseb, ki v teh postopkih odločajo oz. sodelujejo. Na tem področju je prisotna koruptivnost na vseh ravneh odločanja v državi. Policija preiskuje kazniva dejanja v vseh fazah izvedbe javnih naročil. Kazniva dejanja, ki se na tem področju pojavljajo, so po Kazenskem zakoniku uvrščena med koruptivna kazniva dejanja, velikokrat pa se na tem istem polju preiskovanja pojavijo zakonski znaki storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ki je podrobneje predstavljeno v predmetni nalogi. Področje javnega naročanja spremljam od leta 2000 in kot kriminalistična inšpektorica preiskujem kazniva dejanja s tega področja. Sodelovala sem z Računskim sodiščem, Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov javnih naročil in največkrat s Komisijo za preprečevanje korupcije ter seveda z organi pregona v predkazenskem postopku. Pri svojem delu uporabljam kazenskopravno zakonodajo v povezavi s poznavanjem vsebinske zakonodaje s področja javnega naročanja. Preiskovalci se zaradi strokovno zahtevnega področja in drugih dejavnikov, ki vplivajo na proces preiskovanja, pri svojem delu srečujejo s težavami, ki jih predstavim v nalogi, navedem pa tudi rešitve, s katerimi bi povečali uspešnost preiskav in končni sodni epilog.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javno naročanje, korupcija, preiskava, kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Objavljeno: 05.01.2024; Ogledov: 263; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh