Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Splošna pravila za odmero sankcij v prekrškovnem pravu
Jasna Dedivanović, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sankcija, prekršek, mladoletniki, pravila
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 2897; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (755,96 KB)

2.
3.
4.
Upravna enota kot prekrškovni organ po ZP-1
Dušica Frlež, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prekrškovni organ, prekršek, plačilni nalog, odločba
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 2706; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (759,41 KB)

5.
6.
7.
Kartelno dogovarjanje na področju nepremičnin
Alojz Berginc, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: konkurenca, monopol, oligopol, kartel, zakonodaja, dogovor, javni razpis, gradbeništvo, prekršek, raziskava, panoga
Objavljeno: 07.08.2018; Ogledov: 2128; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (4,88 MB)

8.
Odvzem prostosti v prekrškovnem postopku
Simon Belšak, 2020

Opis: Svoboda gibanja je pravica, ki je zagotovljena z Ustavo Republike Slovenije, v katero je mogoče poseči le pod določenimi pogoji in v skladu z zakonom, osebe v tovrstnih postopkih pa imajo na voljo pravna sredstva, s katerimi se prav tako zagotavljajo ustavne pravice. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na odvzem prostosti v prekrškovnem postopku, pri čemer smo želeli ugotoviti, ali je odvzem prostosti kot institut primeren glede na težo prekrška kot vrsto kaznivega ravnanja. Pri obravnavi problema smo s pomočjo ustaljenih metod raziskovanja najprej predstavili splošne pojme (kot so človekove pravice in temeljne svoboščine, kazniva ravnanja, ki smo jih razdelili na področje prekrškov in kaznivih dejanj). V nadaljevanju pa se osredotočili na omejitev gibanja s strani državnih organov, s tem pa hkrati na poseg v človekove pravice in sorazmernost uporabe zakonitih ukrepov. Magistrsko delo tako preučuje omejitev gibanja oziroma odvzem prostosti, pri čemer se osredotoči na odvzem prostosti v prekrškovnih postopkih in analizira standard varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v teh postopkih. Z raziskovanjem smo ugotovili, da je v Republiki Sloveniji že splošno zagotovljen visok standard človekovih pravic na področju omejitve gibanja s strani državnih organov, zato nismo zaznali potrebe po spreminjanju oziroma zaostrovanju zakonodaje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, prekršek, kaznivo dejanje, omejitev gibanja, policijska pooblastila
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1532; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

9.
10.
Obravnava prekrška z elementi kaznivega dejanja
Samo Žerdoner, 2022

Opis: Skozi vso zgodovino lovstva se na tem področju pojavljajo zelo različni interesi, ki se odražajo tako v odnosih oblasti kot tudi širše javnosti do te panoge. Splošna javnost je namreč vedno bolj ozaveščena in zato tudi kritična do vseh posegov v naravo, do lova in lovstva, kar od lovcev terja vedno strožja in bolj jasno določena pravila obnašanja do živali, narave in javnosti. Pri lovu se namreč v nezanemarljivem obsegu soočamo z nezakonitim lovom, kjer je pogosto težko ločiti med prekrškom in kaznivim dejanjem. V zakonodaji je sicer zapisano, da se tisti, ki brez dovoljenja ali neupravičeno lovi in ubije ter rani žival, ali pa jo ujame živo, kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom. Kazenski zakonik torej že opredeljuje dejanje nezakonitega lova, ki se lahko obravnava kot prekršek ali pa kot kaznivo dejanje. V magistrskem delu proučujemo in opredeljujemo dejavnost skozi problem, ki se nanaša na ustreznost zakonodaje v tistem delu, ko je v primeru nezakonitega lova treba prepoznati razliko med prekrškom in kaznivim dejanjem. Zakonodajno se sicer vsak nedovoljen lov dojema kot prekršek, šele ob uplenitvi ali zastrelitvi živali pa lahko dobi tudi epilog kaznivega dejanja. Posledice kaznivega dejanja so tiste, s pomočjo katerih je mogoče ločiti prekršek od kaznivega dejanja. Skozi vsebinsko analizo obravnav in posameznih obrazložitev smo prišli do zaključka, da se večina dejanj nezakonitega lova pri izrečenih ukrepih zaključi kot prekršek, pri čemer ugotavljamo, da tudi če se pri obravnavi primera nezakonitega lova naknadno pokažejo kakšne nepravilnosti in je jasno zaznati znake kaznivega dejanja, pri sodbi storilca, ki je že bil kaznovan za prekršek, pregon prav zaradi načela »ne bis in idem« ni več dopusten. Raziskava nam potrjuje, da je v prihodnosti potrebno pozornost usmeriti v večjo osveščenost vseh vpletenih pri tovrstnih dogajanjih. Sodelovanje in povezanost inšpekcijskih služb s policijo ter upravljalci lovišč ima pri tem ključno vlogo. Z ustrezno strokovno izobrazbo vpletenih pri odkrivanju in ukrepanju v primeru nezakonitega lova bo lažje dosežen konsenz v prepoznavnosti kaznivega dejanja
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prekršek, kaznivo dejanje, nezakoniti lov, zakonodaja, inšpekcijska služba, policija
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 515; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh