11. Skupno in posebno premoženje zakoncev ob razvezi zakonske zvezeŠejla Letić, 2020 Opis: Namen diplomskega dela je predstavitev premoženjskih razmerij med zakonci, s katerimi se soočajo ob razvezi zakonske zveze. S sklenitvijo zakonske zveze se posamezniku spremeni premoženjskopravni in osebnopravni status. Posledično zakonca vzpostavita medsebojno življenjsko skupnost, ki predstavlja podlago za nastanek določenih premoženjskih povezav. Ena od teh je premoženjska kategorija skupnega premoženja. Gre za skupek premoženjskih pravic, ki so pridobljene z delom ali odplačno v času veljavne zakonske zveze. Družinski zakonik ne določa, katere premoženjske pravice spadajo v skupno ali posebno premoženje zakoncev, temveč podaja le zakonski okvir, ki ga sodna praksa dopolnjuje primeroma. Osrednja problematika, s katero se zakonca soočata v primeru razveze zakonske zveze, je, kako bosta razdelila skupno premoženje, ki sta ga ustvarila v času trajanja zakonske zveze. Težave se pojavljajo, če zakonca nista sporazumna in se vsaj eden od njiju ne strinja z zakonsko pravno domnevo o enakosti deležev na skupnem premoženju. Pri tem nepravdno sodišče upošteva dejstvo, da skupno premoženje ni le računska operacija, zato lahko zakonca napoti na pravdo, kjer imata možnost dokazovanja drugačnega prispevka k skupnemu premoženju. V nasprotnem primeru pa velja, da posebno premoženje vsakega od zakoncev uživa enak status kot premoženje katerekoli osebe, ki ni poročena. Šteje se, da je bilo pridobljeno pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno, zato lahko zakonec z njim samostojno upravlja in razpolaga kot s samostojno lastninsko pravico.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družinski zakonik, skupno premoženje, posebno premoženje, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1861; Prenosov: 221
 Celotno besedilo (487,17 KB) |
12. Vpliv bolezni sozakonca na razvezo zakonske zvezePetra Mikić, 2020 Opis: V času skupnega življenja sta zakonca in njun zakon lahko izpostavljena številnim življenjskim preizkušnjam in nekatere lahko privedejo tudi do prenehanja zakonske zveze. Kot je znano, je razveza zakonske zveze že po samem zakonu eden od načinov prenehanja zakonske zveze. Med relevantnimi življenjskimi preizkušnjami pa je tudi prisotnost bolezenskega stanja pri sozakoncu. V skladu z novodobnim načinom življenja, hitrim tempom in izpostavljenostjo stresu se povečuje verjetnost nenadnih pojavov bolezenskih stanj pri ljudeh, zato lahko bolezensko stanje kot življenjska preizkušnja nastopi v vsaki zakonski zvezi. Bolezensko stanje enega od zakoncev je lahko povod za razvezo zakonske zveze (po volji zakonca, katerega sozakonec je obolel, ali po volji obolelega zakonca) ali kot okoliščina ob razvezi zakonske zveze. Različna bolezenska stanja imajo različno naravo in simptome, zaradi česar je različen tudi vpliv teh na psihofizične lastnosti obolelega posameznika. Iz tega izhaja raznolikost v obravnavi posameznih primerov vpliva bolezni sozakonca na razvezo zakonske zveze, katere odraz je tudi več različnih možnosti glede vrst postopkov razveze zakonske zveze, ki v posameznem primeru pridejo v poštev, možnosti vpliva na sposobnost razsojanja obolelega posameznika in vpliva na njegovo procesno sposobnost ter več različnih možnosti glede vpliva bolezenskega stanja sozakonca na pravne posledice razveze zakonske zveze.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: bolezen sozakonca, skupno premoženje, družinsko pravo, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1709; Prenosov: 125
Celotno besedilo (766,89 KB) |
13. Skupne obveznosti zakoncev in določitev deleža dolžnika na skupnem premoženjuDomen Schulz, 2020 Opis: V diplomskem delu so obravnavana premoženjska razmerja med zakonci po novem Družinskem zakoniku. Premoženjska razmerja med zakonci so primerjalno obravnavana z ureditvijo po ZZZDR. Na podlagi primerjave so predstavljene spremembe in novosti novega DZ. Po celostni obravnavi poglavja o premoženjskih razmerjih med zakoncema smo v diplomi naredili podrobno analizo skupnih obveznosti zakoncev po 82. členu in določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju po 83. členu DZ ter izpostavili problematiko izbranih členov. Problematika določitve deleža zakonca dolžnika na skupnem premoženju zakoncev je predstavljena tudi skozi oči odvetnice in stečajne upraviteljice Jožice Vindiš, ki je izpostavila bodoče zaplete z novo ureditvijo določitve deleža stečajnega dolžnika. Novost 83. člena ni ekonomsko dovršena in bo za delo upravitelja predstavljala nepotrebne zaplete ter vplivala na potek celotnega stečajnega postopka. V procesu pisanja diplomskega dela smo uporabili več različnih metod, v pretežnem delu opisno metodo ter primerjalno metodo, saj smo kot cilj dela postavili umestitev izbranih členov v poglavje o premoženjskih razmerjih med zakoncema in primerjava ureditve po starem zakoniku. Namen diplomskega dela je spoznati novi DZ v razmerju do ZZZDR s poudarkom na izbranih členih, predvsem pa izpostaviti novosti 83. člena in njegovo podrobno analizo. Določitev deleža stečajnega dolžnika na skupnem premoženju zakoncev predstavlja korenito spremembo, ki bo v praksi povzročala podaljšanje stečajnega postopka. Sodna praksa bo imela pomembno vlogo pri razrešitvi prihodnje problematike, ki bo nastala na podlagi novosti DZ v primeru stečaja enega izmed zakonskih partnerjev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: premoženjska razmerja, zakonci, skupne obveznosti zakoncev, skupno premoženje zakoncev, Družinski zakonik
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 1184; Prenosov: 155
Celotno besedilo (475,82 KB) |
14. Ugotavljanje deleža zakoncev na skupnem premoženju ob razvezi zakonske zvezeFadil Trožić, 2020 Opis: Številne življenjske omejitve, odločitve in na splošno človekova usoda so pripeljale mnoge zakonce oziroma partnerje v zunajzakonski oziroma partnerski zvezi do razpada skupne življenjske skupnosti, v kateri so živeli. Družinski zakonik je zakon, ki ureja odnose med zakonci oziroma partnerji in med njihovimi otroki ter posledično tudi razpad zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti zunajzakonskih partnerjev oziroma partnerske zveze ter vzgojo in odnos do njihovih otrok. Pogosto se največje življenjske omejitve med dvema partnerjema zgodijo ravno na področju premoženja. Premoženje je urejeno tako z obligacijskim kot s stvarnopravnim zakonikom, zato je na tem področju veliko različnih primerov, ki so si med seboj raznoliki. V sklopu razdelitve premoženja pride največkrat do težav najprej pri prepoznavi in ločevanju skupnega premoženja od posebnega premoženja partnerja, potem pa tudi pri delitvi skupnega premoženja, ki sta ga partnerja ustvarila z delom v času svoje zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti ali partnerske zveze. Na podlagi delitve skupnega premoženja partnerjev pa pride ob razvezi oziroma razpadu življenjske skupnosti pogosto tudi do drugih dolžnosti partnerjev, kot so preživljanje razvezanega zakonca, vračanje daril itd. Za razdelitev premoženja se lahko partnerja oziroma zakonca dogovorita sama, torej sporazumno, ali pa jima pri tem pomaga sodišče, pri čemer pa mora eden od zakoncev oziroma partnerjev vložiti na sodišče tožbo, s čimer sproži postopek za razdelitev skupnega premoženja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družinski zakonik, skupno premoženje, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 15.02.2021; Ogledov: 1682; Prenosov: 120
Celotno besedilo (526,58 KB) |
15. Dedovanje posebnega premoženja zakoncevAleš Kök, 2020 Opis: Diplomsko delo obravnava dedovanje posebnega premoženja zakoncev. To področje urejata družinsko pravo in dedno pravo; pravico do dedovanja (in zasebne lastnine) pa omenja tudi Ustava RS. Slovenski pravni red izenačuje pravni položaj zakoncev z zunajzakonskimi partnerji in istospolnimi partnerji iz sklenjene in nesklenjene partnerske zveze. S primerjalno metodo raziskovanja je avtor ugotovil, da nekateri pravni redi njihov pravni položaj urejajo tudi drugače. Premoženje zakoncev se po DZ deli na skupno in posebno premoženje (zakoniti premoženjski režim), razen če zakonca svoja premoženjska razmerja uredita drugače z ženitno pogodbo (pogodbeni premoženjski režim), ki jo je uveljavil ravno DZ leta 2017. V primerjalnem pravu poznamo več različnih premoženjskih režimov. Dedni delež zakonca je najprej odvisen od tega, ali je zapustnik napisal oporoko ali ne. Zatem pa tudi od tega, ali deduje v prvem ali drugem dednem redu in koliko potomcev ali prednikov je zapustil zapustnik. V prvem dednem redu deduje poleg zapustnikovih potomcev po enakih delih, v drugem dednem redu pa poleg zapustnikovih prednikov polovico zapuščine. Zakonec nima dedne pravice, če pride še pred zapustnikovo smrtjo do trajnega prenehanja življenjske skupnosti. Sodna praksa si ni enotna glede vprašanja, ali ima v takšnem primeru dedno pravico morebitni zapustnikov zunajzakonski partner, čeprav ZD določa, da se takšno razmerje ne šteje kot zunajzakonska skupnost, saj je odsotnost sklenjene zakonske zveze eden od pogojev za veljavnost zunajzakonske skupnostiThis thesis deals with the inheritance of the spouses' separate property. These matters concern family law and law of succession. The inheritance rights (as well as the right to private property) are also mentioned in the Constitution of the Republic of Slovenia. The Slovenian legal order equates the legal position of spouses with the legal position of non-marital partners and same-sex partners in registered and non-registered civil partnerships. Using the method of comparison, it was found that some legal orders manage their legal position differently. According to the family code, the spouses' property is divided into community property and separate property (legal matrimonial property regime), unless the spouses had managed their property relations differently by signing a marriage contract (contractual matrimonial property regime), which was enacted by the family law in 2017. Comparative law deals with several different property regimes. Firstly, the portion of the estate that the surviving spouse inherits depends on whether the deceased had written the will or not. It also depends on whether the surviving spouse inherits the property by the first or the second order of inheritance, as well as on how many descendants or ancestors the deceased had. The first order constitutes that the decedent's children and the spouse inherit in equal shares, and the second order of inheritance constitutes that the spouse inherits a half of the estate, while the decedent's ancestors inherit the other half. The surviving spouse does not have the right to inherit if legal separation had taken place prior to the decedent's death. In this instance, the case law is not consistent on the question of whether a potential decedent's non-marital partner has the right to inherit or not, even though family law stipulates that this kind of relationship is not considered a consensual union, as not being married is one of the conditions for the validity of a consensual union
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zakonska zveza, premoženje, dedovanje, oporoka, ženitna pogodba
Objavljeno: 19.07.2021; Ogledov: 1569; Prenosov: 143
Celotno besedilo (594,90 KB) |
16. Premoženjska razmerja med razvezanima zakoncemaPetra Doles, 2020 Opis: S sprejetjem novega Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 % ZNOrg, 22/19 in 67/19 % ZMatR-C), ki ureja razmerja med zakoncema oz. razvezanima zakoncema, in njegovimi novimi instituti je slovenski pravni red na področju družinske zakonodaje pri sklepanju zakonske zveze in izbiri premoženjskega režima zakoncema podelil večjo avtonomijo, ki se pa odraža v vzročni zvezi z marsikaterim drugim pravnim področjem in s tem zapolni pravne vrzeli predhodnika danes veljavnega zakona % Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Zakonska zveza s svojo veljavno sklenitvijo povzroči premoženjskopravne posledice, ki jih je potrebno opredeliti in razdeliti v primeru razveze zakonske zveze. Danes alternativno možnost za vnaprejšnjo ureditev teh razmerij, izhajajočih iz zakonske zveze, ureja pogodba o premoženjskih razmerjih med zakoncema, ki pa predstavlja diametralno nasprotje nekdaj kogentnemu zakonitemu premoženjskemu režimu. Premoženjska razmerja med razvezanima zakoncema zajemajo skupek vprašanj, ki zadevajo delitev in načine delitev premoženja ob razvezi, preživljanje nekdanjega zakonca ipd., zato to področje lahko razumemo kot kompleksen konglomerat pravnih prvin in medčloveških odnosov. Predmet obravnave bo izhajal iz materialnopravnih nazorov in orisoval premoženjskopravna razmerja, katerih temelj je razveza zakonske zveze. V sklopu dela so uporabljene: induktivno-deduktivna metoda, analitična metoda, komparativna metoda, metoda deskripcije, zgodovinska metoda, in pa metoda kompilacije. Preplet omenjenih metod pa bo zadostil namenu obravnavanega naslova; raziskati novo zakonodajo na področju družinskega prava. Ključni ugotovitvi pri raziskovanju sta sledeči: nova zakonodaja stremi k sporazumni razvezi ter, da je institut pogodbe o urejanju premoženjskopravnih razmerij v našem pravnem redu nujno potreben za doseg avtonomnosti volje posameznega zakonca
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: razveza zakonske zveze, premoženje zakoncev, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, družinsko pravo
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1453; Prenosov: 101
Celotno besedilo (386,59 KB) |
17. Ugotavljanje deleža zakoncev na skupnem premoženju ob razvezi zakonske zvezeTina Susman, 2021 Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali s kakšno problematiko se srečujemo v samem postopku ugotavljanja deleža na skupnem premoženju. V prvem delu smo teoretično predstavili tematiko, v drugem delu pa smo izvedli raziskavo, ki nam je podala zanimive ugotovitve. V magistrskem delu smo uporabili več različnih metod (deskriptivna, metoda kompilacije, analitična, komparativna, statistična), ki smo jih uporabili za opisovanje pojavov in dejstev, ki so povezani s temo, za primerjavo in obdelavo ter analizo podatkov. Za raziskavo pa smo uporabili kvantitativno študijo - anketo, s katero smo predstavili, s čim se stranke v postopkih srečujejo pri obravnavani tematiki. Namen magistrskega dela je ugotoviti, s kakšno problematiko se srečujemo na področju ugotavljanja deleža na skupnem premoženju ter ugotoviti, ali so v slovenskem pravnem sistemu postopki smiselno urejeni, kakšni dvomi se pri strankah pojavljajo ter na področju izvedenstva ugotoviti, ali res obstaja problematika. Raziskava je pokazala, da anketirani vidijo največji problem v izvedbi postopa, ki je razpršen na nepravdno in pravdno sodišče. Sicer pa sama raziskava ne razkriva, da bi bila na področju ugotavljanja deleža na skupnem premoženju podana kakšna večja problematika in imamo v Sloveniji to področje dobro pokrito
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: skupno premoženje, premoženjski režim, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih zahtevkov, ugotavljanje deleža, posebno premoženje
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1274; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,30 MB) |
18. Podjetniško premoženje kot skupno premoženje zakoncevBlažka Bright, 2021 Opis: Podjetniško premoženje sodi v primeru, ko se eden ali oba zakonca ukvarjata s podjetništvom, v skupno premoženje zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je vsakršno premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze. Ker podjetniško premoženje sodi v skupno premoženje zakoncev, se za delitev premoženja in upravljanje tega premoženja uporabljajo določbe družinskega prava, prav tako pa se tudi uporabljajo določbe korporacijskega razmerja, ki urejajo delovanje in upravljanje gospodarskih družb. Tukaj nastane kolizija med obema določbama, vendar velja upoštevati, da veljajo določbe družinskega prava lex specialis, zato se v razmerju med zakoncema, t. i. notranjem razmerju, uporabljajo le te. V razmerju do tretjih oseb, t. i. zunanje razmerje, se za upravljanje in izpolnjevanje obveznosti uporabljajo določbe korporacijskega prava. Zakonca lahko s deležem v družbi upravljata skupno ali pa ga upravlja zgolj eden od zakoncev, v tem primeru mora drugi zakonec podati soglasje. V nasprotnem primeru ima zakonec, ki ni podal soglasja, možnost izpodbijati pravni posel. Zakonec lahko izpodbija pravni posel zgolj v primeru, da je zakončev sopogodbenik v dobri veri. Pri upravljanju in razpolaganju s korporacijskimi pravicami, določbe korporacijskega prava različno določajo pravila, glede na obliko gospodarske družbe. Gospodarske družbe delimo na osebne (d. n. o. in k. d.) in kapitalske družbe (d. d., d. o. o., SE, in k. d. d.)
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: skupno premoženje, podjetniško premoženje, zakonca, družinsko pravo, korporacijsko pravo
Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 966; Prenosov: 85
Celotno besedilo (394,74 KB) |
19. Skupno premoženje zakoncev – problematika nevpisanih lastninskih položajevKaja Kranjec, 2021 Opis: Skupno premoženje zakoncev predstavlja poseben način pridobitve lastninske pravice na podlagi posebnih pravil o skupnem premoženju zakoncev, ki jih ureja Družinski zakonik. Slednji v svojem 67. členu določa, da v skupno premoženje zakoncev spadajo vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. V skupno premoženje zakoncev je všteto tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja. Družinski zakonik tudi določa, da imata zakonca na stvareh iz skupnega premoženja skupno lastnino. Gre za originarno in zunajknjižno pridobitev lastninske pravice, ki nastane na podlagi samega zakona, vpis v zemljiško knjigo pa je zgolj deklaratornega pomena. Posledično v praksi ostajajo pridobitve na podlagi zakona največkrat nevpisane in je zemljiškoknjižno stanje napačno, kar povzroča spore med imetniki nevpisanih pravic in tretjimi, ki za njimi pridobijo pravice na isti stvari. Pri presojanju v teh sporih odigra ključno vlogo načelo javnosti ali publicitetno načelo v povezavi z načelom zaupanja v zemljiško knjigo, saj se publiciteta stvarnih pravic na nepremičninah zagotavlja z ustreznim vpisom v zemljiško knjigo. V takih primerih je treba tehtati med interesi imetnika nevpisane pravice na eni strani in interesi tretjega, ki v dobri veri pridobi pravico na nepremičnini na drugi strani. Osrednji predmet proučevanja magistrskega dela je problematika skupnega premoženja zakoncev z vidika nevpisanih lastninskih položajev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: skupno premoženje, nevpisana lastninska pravica, zemljiška knjiga, načelo zaupanja, načelo publicitete, dobra vera
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 1133; Prenosov: 100
Celotno besedilo (1,01 MB) |
20. Ugotavljanje skupnega in posebnega premoženja zakoncev ob razveziSara Mlakar, 2020 Opis: V diplomskem delu je predstavljena slovenska ureditev premoženjskih razmerij, ki ponuja dva sistema premoženjskih režimov. Prvi je pogodbeni sistem, ki ga je DZ vzpostavil v svojem 85. členu - pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Slednji predstavlja novost in omogoča avtonomijo zakoncev. Drugi sistem pa predstavlja obligatorni način in ima svojo obvezo le takrat, kadar zakonca tega ne uredita drugače. Obligatorni režim predpostavlja tri ločene premoženjske mase. Z vidika ugotavljanja skupnega in posebnega premoženja zakoncev ob razvezi so relevantni vsi našteti. Najpomembnejše premoženje, ki ga tvorita zakonca, je skupno premoženje. Zakonca s tem pridobita poseben status napram okolici. Takšna ureditev je nastala zaradi posebne narave sklenitve zakonske zveze. Zakonca pravno gledano s sklenitvijo zakonske zveze skleneta pravni posel, ki ni ekonomske narave temveč združevanje dveh posameznikov zaradi osebne čustvene povezanosti med njima v skupno življenje. Ravno zaradi narave zakonske zveze, ki ni enoznačna, vsebino dopolnjuje sodna praksa. Težave se pokažejo v sami delitvi skupnega premoženja, kadar zakonca ne soglašata z domnevo enakosti deležev, saj je dokazovanje višine lastnega deleža na strani zakoncev. Pogosto je rezultat odvisen od lastnosti in sposobnosti ter finančnega statusa posameznika. Ker pa skupno premoženje ni edina premoženjska masa, se opredelimo še do premoženjske mase moža in žene, ki predstavlja njuno posebno premoženje. S premoženjem je potrebno delati z vso skrbnostjo, tudi v primeru vlaganja lastnega premoženja v drugo premoženje zakonca. Sporazumi in dogovori so v primeru spora najboljša rešitev za reševanje premoženjskih razmerij med zakoncema.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družinski zakonik, skupno premoženje, posebno premoženje, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 10.02.2022; Ogledov: 912; Prenosov: 0 |
