Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo z naslovom Promocija zdravja ustne votline in vloga medicinske sestre pri preventivni zobni dejavnosti obravnava pomen ustnega zdravja in preventivnih aktivnosti ter osvetljuje vlogo medicinske sestre pri ohranjanju in spodbujanju zdravja ustne votline. Ustno zdravje je ključno za splošno zdravje in kakovost življenja, saj vpliva na osnovne življenjske aktivnosti, kot so prehranjevalne navade, govor in socialna interakcija. Slaba ustna higiena lahko vodi v številne zdravstvene težave, kot so karies, bolezni dlesni in celo bolezni drugih organov. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom domače in tuje literature. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela, kjer smo uporabili strukturiran anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili med naključno populacijo. Rezultati: Medicinska sestra ima v preventivni zobni dejavnosti pomembno vlogo, saj poleg zobozdravnikov sodeluje pri izobraževanju in ozaveščanju pacientov, zlasti otrok in mladostnikov, o ustrezni ustni higieni, pravilni prehrani ter pomenu rednih zobozdravstvenih pregledov. V slovenskih osnovnih šolah medicinske sestre pomagajo izvajati preventivne programe, ki vključujejo prikaz pravilnega ščetkanja, priporočila o prehrani in opozorila o škodljivosti sladkih pijač. Aktivno sodelujejo tudi s starši, da bi ti razumeli pomen ustne higiene in jo vključili v dnevno rutino svojih otrok. Razprava in zaključek: Diplomsko delo poudarja potrebo po večji vključenosti medicinskih sester v promocijo ustnega zdravja in po razvoju programov za podporo preventivnih dejavnosti, ki bodo zmanjšali pojavnost zobnih bolezni in izboljšali ustno zdravje populacije.
Ključne besede: promocija zdravja ustne votline, zobna preventiva, zobozdravstveno svetovanje, preventivni programi v zobozdravstvu
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 53; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,56 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Kronične nenalezljive bolezni so v zadnjih letih postale velik javnozdravstveni problem celega sveta in predstavljajo vodilni vzrok prezgodnje smrtnosti, obolevnosti in nezmožnosti ter posledično tudi veliko finančno breme. Ker so posledica nezdravega življenjskega sloga in vedenja posameznika, jih v veliki meri lahko preprečimo z ustreznimi preventivnimi ukrepi. Namen magistrskega dela je predstaviti pomen preventive in promocije zdravja ter vlogo fizioterapevta pri njegovem zagotavljanju. Metoda: Pri pisanju teoretičnega dela magistrskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo s študijo domače in tuje literature. V raziskovalnem delu je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja, podatke pa smo zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Statistično analizo dobljenih podatkov smo opravili s pomočjo programov Microsoft Excel in SPSS. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 100 slovenskih fizioterapevtov. Večina anketiranih je seznanjena s kanadskimi smernicami in smernicami SZO za odrasle in starejše za ohranjanje zdravja. Precejšen delež anketiranih se strinja, da lahko s pomočjo preventivnih in promocijskih ukrepov zmanjšamo pojavnost številnih bolezni in poškodb, da je promocija zdravja izredno pomemben del fizioterapije in naloga fizioterapevta, da poduči svoje paciente o zdravem načinu življenja ter ustrezni telesni aktivnosti. Pomanjkanje časa predstavlja največjo oviro fizioterapevtov, da promocijskih in preventivnih aktivnosti ne uporabljajo pogosteje. Razprava: S preventivnimi in promocijskimi ukrepi lahko preprečimo oziroma odkrijemo marsikatero bolezen, preprečimo marsikatero smrt, zmanjšamo tveganje za poslabšanje obstoječih stanj ali ponovitev poškodbe ter paciente poučimo, kako samostojno skrbeti za svoje zdravje. Ravno fizioterapevti pa so s svojo izobrazbo, znanjem in izkušnjami v idealnem položaju za izvajanje promocijskih in preventivnih ukrepov.
Ključne besede: preventiva, promocija zdravja, zdravje, fizioterapija, telesna aktivnost
Objavljeno v ReVIS: 24.04.2025; Ogledov: 341; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,20 MB)

Opis: Osteoporoza je bolezen, ki prizadene kosti, zaradi česar oslabijo in postanejo bolj dovzetne za zlome. Fizioterapija je učinkovita metoda za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze. Namen diplomskega dela je raziskati vlogo fizioterapije pri obvladovanju osteoporoze in zmanjševanju tveganja za zlome in poškodbe kosti. Fizioterapevtsko zdravljenje pogosto vključuje ciljne vaje, trening ravnotežja in izobraževanje o drži in mehaniki telesa. Poleg zdravljenja imajo preventivni ukrepi ključno vlogo pri obvladovanju osteoporoze. Z obravnavo teh vidikov lahko fizioterapija pomembno prispeva k izboljšanju zdravja kosti in splošne kakovosti življenja posameznikov, ki jim grozi osteoporoza ali je že diagnosticirana.
Ključne besede: Osteoporoza, starost, staranje, fizioterapija, preventiva.
Objavljeno v ReVIS: 18.02.2025; Ogledov: 433; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Samomorilnost med izvajalci zdravstvene nege predstavlja resen problem, saj so zaradi zahtevnosti poklica in stalne izpostavljenosti stresu bolj dovzetni za duševne stiske in samomorilno vedenje. Raziskava je pomembna, ker osvetljuje tveganje za samomorilnost v tej ranljivi skupini in preučuje dejavnike, ki lahko povečajo ali zmanjšajo to tveganje.Namen pregleda literature je bil preučiti samomorilno ogroženost med izvajalci zdravstvene nege. Metoda: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom strokovne in znanstvene literature. Iskalno strategijo smo oblikovali z uporabo ključnih besed, kot so »suicide«, »healthcare workers« in »mental health«, ter Boolovega operatorja AND za kombinacijo izrazov. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah ScienceDirect, PubMed in Google Scholar ter jo časovno omejili na obdobje od leta 2013 do 2023. Za identifikacijo in selekcijo virov smo uporabili smernice PRISMA. Rezultati: V pregled smo vključili 15 člankov v polnem besedilu, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Podatke, zbrane v oktobru 2024, smo analizirali s tehniko kodiranja in oblikovali vsebinske kategorije, kot so stopnja samomorilne ogroženosti, dejavniki tveganja, varovalni dejavniki in obstoječi sistemi pomoči, kar je omogočilo jasnejšo interpretacijo rezultatov. Razprava: Ugotovitve pregleda literature kažejo, da so izvajalci zdravstvene nege zaradi narave dela izpostavljeni večjemu tveganju za samomorilnost kot splošna populacija. Kvalitativna analiza potrjuje, da dolge izmene, čustvena izčrpanost in visoka odgovornost povečujejo tveganje za duševne stiske. Razprava poudarja potrebo po dodatnih preventivnih ukrepih in podpornih sistemih, ki bi pripomogli k izboljšanju duševnega zdravja in zmanjšanju samomorilnosti v tej ranljivi poklicni skupini.
Ključne besede: samomorilnost, izvajalci zdravstvene nege, preventiva, dejavniki tveganja, duševno zdravje.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 546; Prenosov: 20
Celotno besedilo (854,31 KB)

Opis: Izhodišča: Incidenca raka dojke predstavlja resen javnozdravstveni problem. Pri zgodnjem odkrivanju raka dojke je pomembna predvsem učinkovita preventiva, zgodnje prepoznavanje simptomov in ustrezno ukrepanje ob zaznavanju nenavadnih sprememb. V raziskavi diplomske naloge smo preverili informiranost žensk o zgodnjem odkrivanju raka dojke. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. S pomočjo pregleda bibliografskih baz ter strokovne literature smo pridobili primarne in sekundarne vire. Podatke za analizo smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki je bil na voljo prek spletne platforme 1ka. Sodelovanje je bilo prostovoljno, omejeno izključno na ženske. V raziskavi je sodelovalo 379 anketirank. Rezultati: Raziskovalni vzorec je predstavljal žensko populacijo, starejšo od 20 let. Razvrstili smo jih v starostne skupine, skoraj polovico pridobljenih rezultatov so predstavljale ženske med 20. in 29. letom starosti (46 %). Po mnenju anketirank spada rak dojke na 2. mesto glede na pojavnost v populaciji. Večina anketirank pozna program ozaveščanja o raku dojke DORA, vpliv dejavnikov na možnost nastanka raka dojke, prav tako pa tudi simptome. Ob opažanju sprememb bi obiskale zdravnika oziroma spremljale spremembe. Največ žensk samopregledovanje izvaja le nekajkrat na leto, 4 % anketirank se nikoli ne pregleduje, prav tako pa večina ne pozna ustreznega časa za samopregledovanje. Razprava: V diplomski nalogi smo ugotovili, da ženske dobro poznajo simptome in dejavnike tveganja za nastanek raka dojke. Analizirani podatki kažejo, da ženske samopregledovanja ne izvajajo dovolj redno in ne poznajo ustreznega časa v mesecu za samopregledovanje. Na pregledih od medicinskih sester ne prejmejo dovolj informacij o samopregledovanju, po drugi strani pa ženske lastno znanje o samopregledovanju ocenjujejo kot dobro.
Ključne besede: rak dojke, medicinska sestra, samopregledovanje, preventiva
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 609; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,32 MB)