Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 20 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
Kinezioterapevtski pristopi v fizioterapevtski obravnavi
Nina Geržina Kampjut, 2021

Opis: Uvod in namen: Kinezioterapija je poleg manualne terapije osrednji del fizioterapevtske obravnave. Namen diplomske naloge je pripraviti pregled sodobnih smernic kinezioterapevtskih pristopov pri različnih zdravstvenih skupinah. Metode: Metoda dela je sistematični pregled znanstvenih del. Pri iskanju literature smo uporabili podatkovno zbirko PubMed. Vključili smo raziskave v angleškem jeziku, objavljene med letoma 2015 in 2020, pregledne znanstvene članke, metaanalize, randomizirane kontrolirane klinične raziskave in strokovne članke. Vključitvena merila so predstavljala vse vire informacij v navedenem časovnem obdobju, skladno s preučevano vsebino in članke, katerih predmet preučevanja je obsegal gibalno terapijo ali kinezioterapijo. Izključitvena merila so obsegala vse prispevke izven časovnega obsega ter vsebinsko neskladne objave. Rezultati: V pregled literature smo vključili 8 ustreznih znanstvenih člankov. Uporabnost: Pregled sodobnih smernic lahko predstavlja oprijem za uspešno promocijo kinezioterapije. Omejitve: Omejitev preglednega dela je predstavljala izbira zdravniške podatkovne zbirke PubMed, ki pa smo jo želeli pregledati ravno v namen preučevanja prisotnosti kinezioterapije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vadba, fizioterapija, zdravje, preventiva, poškodba
Objavljeno: 10.06.2021; Ogledov: 1482; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

12.
Vloga fizioterapije pri obravnavi disfunkcije simfize v nosečnosti
Amira Trtnik, 2021

Opis: Uvod in namen: Disfunkcija sramnične zrasti v nosečnosti je skupek simptomov. Namen diplomskega dela je potrditi ali ovreči hipotezi ter ugotoviti povezave med fizioterapevtsko obravnavo nosečnic pred porodom in pojavom disfunkcije simfize. Metode: Pri pisanju teoretičnega dela diplomske naloge smo uporabili opisno metodo s študijem domače ter tuje znanstvene literature. Poiskali smo ustrezne članke in recenzirano literaturo, ki je bila objavljena v angleškem, slovenskem in srbo-hrvaškem jeziku v obdobju preteklih desetih let. Rezultati: Raziskave potrjujejo učinkovitost različnih fizioterapevtskih tehnik pri zmanjševanju simptomov, povezanih s simfiziolizo. Med fizioterapevtskimi tehnikami najboljše rezultate kažejo kinezioterapevtske vaje. Uporabnost: Predstavitev najnovejših pristopov za fizioterapevtsko zdravljenje pri obravnavi disfunkcije simfize v nosečnosti na podlagi strokovne in znanstvene literature. Omejitve: Omejitvene dejavnike pri pripravi diplomske naloge so predstavljali majhno število preiskovank v študijah in nedostopnost do celotnega besedila nekaterih raziskav. Omejitev predstavlja tudi pomanjkanje novejših raziskav iz tega področja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nosečnost, simfizioliza, diastaza simfize, disfunkcija sramnične zrasti, fizioterapija, disfunkcija simfize, kinezioterapija, preventiva pred bolečino pri nosečnicah
Objavljeno: 30.06.2021; Ogledov: 1381; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (536,40 KB)

13.
BOLEČINA V KRIŽU PRI MLADOSTNIKIH
Anja Bajda, 2021

Opis: V Sloveniji in tudi drugod po svetu predstavlja zelo velik problem vse večji odstotek prisotnosti BvK pri aktivni populaciji. Bolečina ne izbira spola ali starosti, saj prizadene tako mladostnike, kot starejšo populacijo, prav tako prizadene športnika ali fizičnega delavca, kot tistega, ki opravlja stoječe delo. Pred desetletjem še nismo razumeli, kako lahko gibalna sposobnost pri mladostnikih v ZDA vse bolj upada, danes pa podobno težavo opažamo tudi pri nas. Prevalenca BvK pri mladostnikih strmo narašča. Pojavlja se tudi vse več dejavnikov tveganja, ki vplivajo na nastanek BvK. Odločili smo se podrobneje proučiti najpogostejše dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek BvK pri mladostnikih in ugotoviti pomen terapevtske vadbe, kot preventive za preprečevanje BvK. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika na populaciji 100 mladostnikov, v starostnem obdobju od 15. do 20. leta. Raziskavo smo opravili pri naključno izbranih mladostnikih. Iz opravljene raziskave in zgoraj navedenih podatkov smo ugotovili, da so najpogostejši dejavniki za nastanek BvK pri mladostnikih starost, spol, okolje, dolgotrajno sedenje, uporaba elektronskih naprav, športna aktivnost in športna neaktivnost ter dednost. Ugotavljamo, da večina mladostnikov ne izvaja terapevtske vadbe, kot preventive za preprečevanje BvK. Terapevtska vadba s poudarkom na individualno prilagojenih programih vadbe, ki vključujejo raztezne vaje in vaje za moč, je učinkovita oblika terapije proti BvK. Potrebna bi bila večja ozaveščenost mladostnikov o pravilni skrbi za hrbtenico, telesna vadba, učenje pravilnih tehnik dvigovanja in sprememba dejavnikov tveganja za pojav BvK. Do sedaj izvedeni intervencijski programi so temeljili na izobraževanju otrok in mladostnikov o pravilni skrbi za hrbtenico, vključevanju telesne aktivnosti ali kombinaciji obojega. Potrebno bi bilo razviti in preizkusiti preventivne programe, ki bodo bolj učinkoviti pri preprečevanju BvK pri mladostnikih. Pomembno bi se bilo osredotočiti na zgodnje odkrivanje pojava BvK pri otrocih in mladostnikih in s tem posledično zmanjšati pojavnost BvK pri odrasli populaciji. Za nadaljnje raziskave opisane problematike bi bila potrebna natančnejša definicija BvK pri mladostnikih, ki bo omogočila boljšo primerjavo med raziskavami.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladostnik, BvK pri mladostnikih, biopsihosocialni dejavniki, terapevtska vadba, preventiva
Objavljeno: 30.06.2021; Ogledov: 1869; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

14.
Model obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganja pri slovenskih poklicnih voznikih in absentizem
Friderika Kresal, 2015

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kateri so najpogostejši psihosocialni dejavniki tveganja za absentizem, v kolikšni meri se pojavlja BvK pri slove nskih poklicnih voznikih kot posledica vpliva različnih psihosocialnih dejavnikov tveganja, kaj so komponente in kaj pomembni vplivni faktorji modela obvladovanja BvK? Namen: Namen doktorske disertacije je proučiti teoretična izhodišča psihosocialnih deja vnikov tveganja; ugotoviti kateri so najpogostejši psihosocialni dejavniki tveganja za absentizem; ter v kolikšni meri se pojavlja BvK pri slovenskih poklicnih voznikih kot posledica vpliva različnih psihosocialnih dejavnikov tveganja in izoblikovati gradn ike komponente obvladovanja BvK. Metoda: V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodologijo. V raziskavi je sodelovalo 275 anketirancev, poklicnih voznikov, večina moških, v povprečni starosti 41,6 let. Kot merski inštrument smo upor abili a nketni vprašalnik , ki je sestavljen iz 46 vprašanj s sledečo strukturo : (1) osnovni demografski podatki, (2) vprašanja o zadovoljstvu z delom, zasebnim življenjem, preživljanju prostega časa, pogostostjo ukvarjanja s športom, razlogi za ukvarjanje s športom, kajenju, uživanju alkohola, jemanju tablet proti bolečinam in (3) vprašanja o BvK . Statistična obdelava podatkov raziskave je bila izvedena s pomočjo programa SPSS verzija 21 in MS Excel verzija 2007, oblikovanje modela pa je bilo izvedeno s pomo čjo programa Pajek verzija 3. Glavne metode za obdelavo podatkov raziskave so bile: opisna statistika, ANOVA (analiza variance), regresijska analiza ter Pearsonov korelacijski koeficient. Rezultati: Rezultati izvedene kvantitativne raziskave so pokazali , da na BvK najbolj vplivajo dvigovanje in prenašanje težkih bremen, neprimerni delovni pogoji, slaba telesna pripravljenost, redno ponočevanje, delo v izmeni ter stres. BvK najbolj popusti po zdravilih. Na pojavnost BvK statistično značilno vplivajo nezadov oljstvo z delom, delo v izmeni in neprimerni delovni pogoji. Na absentizem pa vplivajo nezadovoljstvo z delom, nespoštljiv odnos vodstvenih delavcev do zaposlenega, neprimerni delovni pogoji, osebno nezadovoljstvo, nerazumevanje partnerja in redno ponočeva nje. Na osnovi rezultatov naše raziskave smo zasnovali teoretični model obvladovanja BvK, ki predstavlja gradnike komponent dejavnikov tveganja za nastanek BvK, in ga povezali v tri smiselne sklope: delodajalci, osebnostni dejavniki in dejavniki tveganja o sebe ter dejavniki, povezani z delom in delovnim okoljem. Gradnike komponente obvladovanja BvK smo glede na komponente dejavnikov tveganja razdelili na psihološko obravnavo, spremembo načina življenja in pravilno rokovanje z bremeni ter tako prispevali k b oljšemu in učinkovitejšemu vpogledu v problem in njegovo obravnavo. Organizacija: Pričujoča doktorska disertacija predstavlja pomemben doprinos k novim spoznanjem na področju menedžmenta in upravljanja organizacij, saj so njeni ključni doprinosi v usmerj anju zavedanja teoretikov in praktikov o pomenu zdravja na delovnem mestu in pomanjkanju poglobljene zasnove praktičnih programov holističnega zdravljenja; pojasnitev v znanstveni literaturi različno opredeljenih ožjih znanstvenih področij; pojasnitvi do s edaj še nepojasnjene holistične obravnave vpliva psihosocialnih dejavnikov tveganja na zdravje populacije poklicnih voznikov in absentizma kot posledice; začetno demonstracijo raziskovalnega področja v slovenski praksi; ter strokovnjakom ponuditi rešitve v holističnem pristopu reševanja problema obravnave dejavnikov tveganja. Družba: Postavljena so temeljna izhodišča za nadaljnje poglobljene raziskave o psihosocialnih dejavnikih tveganja za BvK, kakor pa tudi za druga sorodna področja družbe. Originalnos t: Originalnost doktorske disertacije se kaže v tem, da je obravnavana tema dokaj neraziskana, prav tako pa tudi ni izoblikovan model obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganja za preprečevanje BvK in posledično absentizma pri slovenskih poklicnih voz nikih. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitve doktorske disertacije so naslednje: (1) vsebinska in časovna omejitev pregleda teoretičnih vsebin, (2) osredotočenost le na nekatere psihosocialne dejavnike, (3) oblikovanje lastnega vprašalnika in (4) nam ensko vzorčenje. Kot omejitev lahko omenimo tudi uporabo programa za analizo omrežij Pajek, ki se je v preteklih raziskavah uporabljal predvsem na področju naravoslovnih ved in mreženja. V prihodnjih raziskavah bi bilo smiselno raziskati še druge dejavnike tveganja, ki povzročajo BvK, jih razumeti, nato pa se osredotočiti na preventivno delovanje na področju BvK pri poklicnih voznikih, saj so ti zaradi nenehnih vibracij še posebej izpostavljeni.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: absentizem, bolečine v križu, poklicni vozniki, preventiva, zdravje, doktorske disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1081; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

15.
Samomorilnost med mladimi
Maja Kržišnik, 2018

Opis: Samomoru so podvržene vse generacijske skupine. V svoji diplomski nalogi bom pozornost namenila predvsem raziskovanju samomora mladih, ki poleg drugih nesreč ostaja vodilni razlog smrti med mladostniki. V Sloveniji se letno zanj odloči okoli 20 posameznikov. Zanimanje vzbuja tudi dejstvo, da kljub preventivnim ukrepom stopnja samomorilnosti mladostnikov za enkrat ostaja nespremenjena. Namen diplomske naloge ni v iskanju novih razsežnosti s področja samomora ali samomorilnosti mladih, temveč predstaviti samomor kot neprekinjeno vprašljivi etični in moralno-družbeni fenomen, ki so ga poskušale razložiti in ga še vedno raziskujejo razne znanstvene stroke. Skozi pisanje želim bralcu osvetliti kritično pojavnost samomora med mladimi, kompleksno prepletenost dejavnikov, ki vplivajo na razvoj samomorilnega vedenja, in postopke za ravnanje v primeru pojavnosti samomorilnega vedenja pri mladostniku. Del namenim tudi vlogi staršev in njihovemu ključnemu prispevku pri oblikovanju prvih zametkov samomora in mladostnikovega odnosa do življenja. Predstavim tudi primere pomoči za posameznike v stiski in preventivne ukrepe, ki jih izvajamo na področju Slovenije. Čeprav do samomora kot družba in kot posamezniki zavzemamo različna stališča, ostaja vpet v človekovo kulturo, filozofijo in religijo. Razmišljanje o tem, da ga lahko iztrebimo, je iluzorno. Z diplomsko nalogo osvetljujem področja, ki lahko vplivajo na razvoj samomorilnega vedenja, vse z namenom, da s posedovanjem znanja lahko prispevamo k njegovi preventivi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: samomori, samomorilno vedenje, avtoagresivno vedenje, adolescenca, mladostniški samomori, preventiva, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1046; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (920,95 KB)

16.
Izbira ustrezne strategije vzdrževanja izolatorja
Kristian Peklaj, 2021

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: farmacija, kazalniki, izolatorji, preventiva, stroški, vzdrževanje, učinkovitost
Objavljeno: 10.11.2021; Ogledov: 893; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (3,91 MB)

17.
Postrehabilitacijski program nogometaša po lateralnem zvinu gležnja
Luka Torić, 2021

Opis: Uvod in namen: Zvin gleznja je ena izmed najpogostejsih poskodb v nogometu. Pri zvinu se najveckrat poskodujejo lateralni ligamenti, predvsem anteriorni tibiofibularni ligament. Dejavnikov tveganja za zvin je veliko, med pomembnejsimi so misicno neravnovesje, slaba gibljivost gleznja ter predhodni zvin gleznja. Metode: Iskanje literature smo izvedli v splosnih podatkovnih zdravstvenih in medicinskih zbirkah: Cochrane Library, PEDro in PubMED. Kot vkljucitvena merila smo upostevali literaturo, ki ustreza temi diplomske naloge, raziskave, ki so vkljucevale izvajanje preventivnih vaj za zmanjsevanje moznosti ponovne poskodbe, in obravnave sportnikov po zvinu gleznja. Rezultati: V pregledu literature je bilo vkljucenih 10 raziskav, ki so proucevale ucinkovitost vaj za preprecevanje zvina gleznja. Rezultati so pokazali, da izvajanje preventivnih vaj v fazi rehabilitacije zmanjsuje moznost ponovne poškodbe gleznja. Uporabnost: Prikaz ucinkovitosti izvajanj preventivnih vaj na zmanjsanju moznosti ponovne poskodbe. Omejitve: Izkljucili smo vsebine, ki se ne navezujejo na rehabilitacijo sportnika, clanke, starejse od 20 let, raziskave s premajhnim stevilom preiskovancev in nekoncane raziskave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: fizioterapija, preventiva, rehabilitacija sportnika, zvin gleznja.
Objavljeno: 16.11.2021; Ogledov: 1030; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (497,78 KB)

18.
PREVENTIVA PRED ŠPORTNIMI POŠKODBAMI IN PREHRANSKA PODPORA PROFESIONALNIH CESTNIH KOLESARJEV
Kaja Remic, 2022

Opis: Namen diplomske naloge je bil pregled literature, ki obravnava preventivne ukrepe za preprečevanje poškodb pri cestnih kolesarjih. Ti vključujejo celostno fizioterapevtsko obravnavo cestnega kolesarja in tudi prehransko podporo. V diplomski nalogi smo s pregledom literature izluščili najpogostejše poškodbe kolesarjev, ki smo jih razdelili na preobremenitvene in akutne poškodbe. Povzeli smo preventivne postopke, ki lahko zmanjšajo nastanek predvsem preobremenitvenih poškodb, in predstavili prehransko podporo, ki lahko prav tako prispeva k zmanjšanju nastanka kakršnihkoli poškodb.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: preobremenitev in utrujenost kolesarjev, poškodbe profesionalnih kolesarjev, dolgotrajne obremenitve profesionalnih kolesarjev, preventiva poškodb kolesarjev, prehranska podpora
Objavljeno: 10.02.2022; Ogledov: 868; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (587,13 KB)

19.
Preventivni in kurativni učinki kognitivno-vedenjskega svetovanja v primeru kronične bolezni
Rok Hribar, 2021

Opis: Pojavnost kroničnih bolezni in rakavih obolenj se močno dviguje. Posameznik je namreč danes izpostavljen vedno večji količini stresa. Vendar pa se le redki zavedajo vpliva negativnih avtomatskih misli na vedenja in čustvovanja. ki posledično ogrožajo njihovo duševno in telesno zdravje. Magistrska naloga raziskuje, kakšni so preventivni in kurativni učinki kognitivno-vedenjskega svetovanja (v nadaljevanju KVS) ob nastopu kronične bolezni. V teoretičnem delu opisujemo psihološke mehanizme nastanka bolezni, teorijo KVS in terapijo ter izhodišča svetovanja ob nastopu bolezni. V empiričnem delu pa z analizo sekundarnih podatkov raziskujemo KVS pri soočanju z diagnozo, ki ogroža življenje bolnika (rak, kronična bolezen) – kakšen vpliv ima na pojavnost bolezni stres kot posledica neprilagojene kognitivne strukture, ali je lahko svetovanje dobra komplementarna oblika zdravljenja ter kako lahko izboljša kakovost življenja bolnika, ki se spopada z motnjami razpoloženja in utrujenostjo. Analiza rezultatov potrjuje domnevo, da neprilagojena kognitivna struktura lahko povzroči nastanek bolezni ali pa jo celo pospeši. Prav tako se je izkazalo, da ima KVS komplementarno vlogo pri zdravljenju kroničnih bolezni, vendar z določenimi omejitvami (učinkoviteje ob pričetku terapije nekaj mesecev po nastopu bolezni kot neposredno ob diagnozi, pomembnost trajanja). Kot zadnje pa smo potrdili, da je področje utrujenosti in razpoloženjskih težav tisto, kjer lahko KVS najbolj izboljša kakovost življenja bolnikov. Izkazalo se je, da psihoedukacija in učenje tehnik za prepoznavanje misli ter prepričanj pripomorejo k boljšemu spopadanju obolelega s stresom in depresijo, kar zmanjša vnetni odziv telesa ter pozitivno vpliva na razpoloženje in zmanjša utrujenost. Tako se bolniki lahko boljše soočajo z bremenom kronične bolezni po diagnozi. Zaključujemo, da ima KVS preventivne in kurativne učinke v primeru kronične bolezni.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kognitivno-vedenjsko svetovanje, preventiva, kurativa, stres, čustva, kronične bolezni, magistrske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 635; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

20.
Osteoporoza - preprečevanje in fizioterapevtska obravnava
Kristina Žagar, 2022

Opis: Osteoporoza je bolezen, ki jo označuje majhna kostna masa in mikroarhitekturne spremembe kostnega tkiva. Te vodijo k večji krhkosti kosti in posledično k večjemu tveganju za zlome. Je degenerativna kostna, sistemska bolezen in prizadene skelet. Posledica je povečano lomljene kosti, saj so te krhke in se zlomijo zaradi pomankanja kalcija. Če so kosti krhke, se lahko zlomijo bistveno hitreje in pogosteje kot navadno. Zlome zaradi osteoporoze zdravimo dalj časa, kot pri zdravi osebi in lahko povzročijo celo trajno invalidnost. Osteoporoza brez zdravljenja, napreduje brez bolečin in simptomov, dokler ne doživimo zloma. Telesna dejavnost je osnovna človekova potreba in zato telo potrebuje gibanje v vseh starostnih obdobjih, vse od otroštva, adolescence pa do starosti. Redno gibanje vpliva na povečevanje in ohranjanje kostne mase in preprečevanje izgube mineralne gostote kosti ter z njo podaljšujemo zdravo življenje. Gradimo in vzdržujemo naše kosti močne in zdrave. Ključne so tiste aktivnosti, ki proti kostem in mišicam delujejo težnostno. To so hoja, tek, hoja navzgor po stopnicah, ples… Za zdravljenje in preprečevanje osteoporoze v veliki večini priporočamo uporabo večnamenskega programa vadbe. To pomeni, da vključujemo vadbo za moč, telesno držo in koordinacijo, ravnotežje ter vadbo z visokimi silami, v kolikor ni to kontraindicirano. Pomembno je tudi, da je fizioterapevtska obravnava sestavljena v skladu s posameznikovimi sposobnostmi, željami, potrebami in stopnjo tveganja za osteoporotične zlome. Le tako lahko zagotovimo varnost.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osteoporoza, preventiva osteoporoze, dejavniki tveganja za osteoporozo, osteoporoza in fizioterapevtska obravnava, fizioterapija.
Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 590; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (712,68 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh