Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V magistrskem deluje prikazana pot Specialne enote od njenih začetkov do danes, razumevanje pojma specialna enota ter organiziranost, ki se je skozi obdobja spreminjala. Poznavanje zgodovine je pomembno za prihodnji razvoj in izboljšave na vseh področjih dela,v katere je Specialna enota vključena. Predstavljena je zakonska podlaga za njeno delovanje ter njena primerjava s sorodnimi tujimi enotami, kjer sta predstavljeni nemška zvezna in deželna enota. V nadaljevanju je opisana zakonska podlaga za izvedbo dveh policijskih pooblastil, ki s svojimi dejanji posegata v ustavno zavarovane dobrine. To sta prijetje oziroma začasna omejitev gibanja in vstop v stanovanje. Oba termina,sta povezana z osebno svobodo in nedotakljivostjo posameznega subjekta, zaradi česar je nazorno prikazana pravna podlaga in način izvedbe posameznega policijskega pooblastila ter njuna primerjava z zakonodajo Zvezne Republike Nemčije.Ugotavlja se, da je normativno pravna ureditev prijetja in vstopa v stanovanje v RS primerljiva z Zvezno Republiko Nemčijo.Skozi nalogo se sprehodimo skozi proces usposabljanja pripadnikov Specialne enote, njihovo osebno opremo, opremo, potrebno za izvedbo naloge, ki je pogojena z vstopom v objekt ter predstavljene težave, ki spremljajo enoto pri nakupu posameznih tehničnih sredstev. S konkretnim podajanjem in navajanjem dejstev skozi celotno nalogo potrjujem postavljene hipoteze, ki govorijo o primerni opremljenosti in usposobljenosti pripadnikov Specialne enote ter o sorazmernosti uporabe policijskega pooblastila začasna omejitev gibanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Specialna enota, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, Zakon o kazenskem postopku, človekove pravice, prijetje, začasna omejitev gibanja
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2904; Prenosov: 217
Celotno besedilo (1,34 MB)

Opis: Pristojnosti Evropske unije na kazenskopravnem področju so se začele leta 1992 z Maastrichtsko pogodbo, ki je v tretji steber uvrstila kazensko pravo. Z Amsterdamsko pogodbo leta 1997 je bil tretji steber prestrukturiran in se je kazenskopravno področje preimenovalo v policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah. Do Amsterdamske pogodbe je Evropska unija uresničevala svoje cilje na področju mednarodnega sodelovanja v obliki mednarodnih konvencij, nato je Amsterdamska pogodba uvedla dve novi vrsti pravnih aktov, in sicer okvirne sklepe in sklepe, ki so na kazenskopravnem področju naravnost razbohotili, predvsem po 11. septembru 2001. Prelomni trenutek v razvoju kazenskega prava EU je bil 1. januarja 2004, ko se začeli uporabljati Evropski nalog za prijetje in predajo (ENPP), s katerim so se nadomestili dolgotrajni postopki izročitve. Z njim se je prvič izpolnilo tudi načelo vzajemnega priznavanja v kazenskem pravu EU. Evropski nalog za prijetje je poenostavljen čezmejni sodni postopek predaje za namene kazenskega pregona ali izvršitve kazni zapora ali ukrepa odvzema prostosti. Nalog, ki ga izda pravosodni organ ene od držav članic Evropske unije, velja na celotnem ozemlju EU. Kljub pospešitvi teh postopkov pa je postavil in še zmeraj postavlja celo vrsto pravnih vprašanj – ob nevarnosti standarda najnižjega skupnega imenovalca (npr. opredelitev ne bis in idem, zaporniške razmere, dvojna kaznivost, kršitev človekovih pravic itd.). Osrednji namen magistrskega dela je analizirati ENPP v slovenskem pravnem sistemu in preučiti ustrezno sodno prakso, s poudarkom na ugotavljanju učinkovitosti spoštovanjem temeljnih človekovih pravic v okviru tega instrumenta. Zadevna tematika je sicer že bila v preteklosti analizirana, in sicer tako v Sloveniji kot drugje, vendar gre za izjemno dinamično področje s stalno novo sodno prakso (npr. Sodišča EU in nacionalna sodišča). Posledično bodo v delu analizirani specifični novejši sklopi problematike, in sicer bo podrobneje predstavljeno, kako je s klavzulo o človekovih pravicah in slabimi zaporniškimi razmerami. Analiziran bo tudi problem neodvisnosti sodstva kot zavrnitveni razlog. Cilji magistrskega dela so primerjava skladnosti slovenske zakonodaje s pravom EU, preučiti klavzulo o človekovih pravicah v povezavi z ENPP, preučiti sodno prakso zadevah Petruhin, Aranyosi in LM ter analizirati druge sodbe Sodišča EU, ki se navezujejo na ENPP.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropski nalog za prijetje in predajo, človekove pravice, predaja osumljencev in obsojencev, zaporniške razmere, neodvisnost sodstva
Objavljeno: 28.11.2023; Ogledov: 269; Prenosov: 26
Celotno besedilo (929,33 KB)