Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Strah kot nepremoženjska škoda
Neja Intihar, 2020

Opis: V diplomskem delu je predstavljen institut strahu kot oblika pravno priznane nepremoženjske škode. Strah je močna negativna čustvena reakcija na določeno zunanjo nevarnost. Pravo strah definira kot afekt oziroma kratkotrajno in intenzivno čustveno stanje, ki ga spremljajo različni pojavi. Deli ga na primarni in sekundarni strah. Primarni strah se pojavi ob telesni poškodbi, kadar je človekova celovitost ogrožena, medtem ko sekundarni strah izvira iz telesne ali duševne poškodbe, kar pomeni, če telesne ali duševne poškodbe ni, tudi ni sekundarnega strahu. Njegova vsebina je načeloma strah pred izidom zdravljenja, pred bolečinami med zdravljenjem itd. Pomembno je tudi vprašanje, kako pravo obravnava pravico do odškodnine posrednih oškodovancev. Če okoliščine primera, zlasti stopnja in trajanje strahu, to opravičujejo, je oškodovanec upravičen tudi do pravične denarne odškodnine za strah, katere pravica izhaja iz 179. člena Obligacijskega zakonika. Pojem pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je pravni standard. Tehtanje, kateri znesek ustreza pravični denarni odškodnini v konkretnem primeru, je opredelitev tega pravnega standarda. Tisti, ki o tem odloča, pravzaprav ustvarja pravo za konkreten primer. Na takšen način je omogočena kar največja individualizacija prava, saj vsebina pravnega standarda ni vsebovana v pravni normi, temveč se oblikuje v vsakem obravnavanem primeru posebej. Z denarno odškodnino naj bi se posamezniku zagotovilo zadoščenje (satisfakcija), ki ustreza teži in obsegu pretrpljene škode.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: strah, nepremoženjska škoda, primarni strah, sekundarni strah, pravična denarna odškodnina za strah
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 2214; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (741,44 KB)

3.
Metoda "voice dialogue" v psihoterapevtski praksi
Sonja Gorup-Špenko, 2015

Opis: Deskriptivna in fenomenološka raziskovalna naloga s pomočjo analize strokovne literature predstavlja psihoterapevtsko metodo »voice dialogue«. Na kratko je opisana kronologija nastajanja metode od poznih 70-ih letih prejšnjega stoletja dalje, v nadaljevanju pa je terminološka in konceptualna predstavitev teorije metode psihologija zavestnega jaza, kot sta jo poimenovala utemeljitelja metode, dr. Sidra Stone in dr. Hal Stone. Naloga primerja koncepte in posamezne pojme psihologije zavestnega jaza s podobnimi psihološkimi koncepti analitične psihologije C. G. Junga. V poglavju o energijskih vidikih selfa in terapevtovem držanju energetskega prostora so na kratko dodane razlage sodobne nevroznanosti: D. Siegelova odnosna nevrobiologija, pomembna za razumevanje pojma terapevtovo energetsko držanje prostora za self, ter nevrofiziologija stresa, ki je pomembna za razumevanje psihoterapevtskega dela z implicitnimi (nezavednimi–telesnimi) spomini. V nalogi so predstavljene tudi možnosti uporabe metode »voice dialogue« za terapevtsko delo, povezano s spiritualnimi vidiki in delo s sanjami. Na utemeljitelja metode »voice dialogue« in nastanek psihologije zavestnega jaza je imela najpomembnejši vpliv analitična psihologija Carla Gustava Junga, zato so v drugem delu predstavljeni psihološki pojmi, ki jih je utemeljil Jung, kot so: kolektivno nezavedno, arhetipi, kompleksi, sebstvo (self), ego, persona in senca, individuacija ... Izpostavljena sta odnos med duhovnim jedrom sebstvom (self) in osebnostjo (ego) ter pomen duhovnega vidika za življenje posameznika, kot ga je razumel Jung. Na koncu poglavja je oblikovana primerjalna tabela pojmov analitične psihologije in psihologije zavestnega jaza. Tretji empirični del vsebuje kvalitativno raziskavo sekundarnega gradiva, to je analizo dnevniških zapisov klientov o doživljanju metode »voice dialogue«, zbranih med psihoterapevtskim delom s sedmimi klienti. Izbrane so kode, ki pojasnjujejo doživljanje uporabljenih posameznih elementov metode »voice dialogue« skozi različne faze terapevtskega procesa.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: voice dialogue, psihologija zavestnega jaza, delujoči jaz, proces zavestnega jaza, primarni self, odtujeni self, energetska indukcija, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 793; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

4.
Kakovost ekološko gojenega korenja (Daucus carota L.)
Nataša Šink, 2020

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: korenček, ekološka pridelava, integrirana pridelava, primarni metaboliti, sekundarni metaboliti, morfologija, pridelek
Objavljeno: 11.11.2021; Ogledov: 1145; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (8,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh