11. |
12. |
13. |
14. |
15. Ustavnost TurčijeLea Gašparin Kavčič, 2020 Opis: Zametki turške ustavnosti segajo že v obdobje Otomanskega cesarstva, ko je bila sprejeta prva ustava leta 1876. V obdobju turške republike so bile sprejete še štiri ustave. V skoraj stoletnem obdobju je država doživela več vojaških posredovanj. Od prvega vojaškega posredovanja leta 1961 je bilo turško politično življenje pod vplivom doktrine o nacionalni varnosti. Omenjeni vpliv je postal še izrazitejši po državnem udaru leta 1980, ki je privedel do priprave ustave, usmerjene v državo. Trenutno veljavna ustava iz leta 1982 je bila že večkrat spremenjena. Njene spremembe skozi leta temeljijo na turški družbeni in politični resničnosti, druge pa so bile pogojene z zahtevami Evropske unije. S pritiski na civilno družbo in medije, ki so se zoperstavljali Erdoganovemu slogu vladanja in vse občutnejšemu odmikanju sekularne Turčije od svoje prvotne ustavne ureditve, se je dogajala vse močnejša erozija človekovih pravic. Čeprav turška ustava razlikuje med individualnimi, socialnimi in ekonomskimi ter političnimi pravicami, so z ustavno pritožbo varovane le pravice, ki so urejene v EKČP. Izrazito poslabšanje na področju varstva pravic sta povzročila neuspeli državni udar leta 2016 in razglasitev izrednega stanja. V času izrednih razmer so bili sprejeti ukrepi, ki so imeli nesorazmerne in dolgotrajno negativne posledice za državljane in varstvo njihovih pravic. ESČP je izdalo številne obsodilne sodbe v zvezi s kršitvijo temeljnih pravic in svoboščin. V duhu izrednih razmer je bila tudi sprememba ustave, ki je med drugim prinesla transformacijo turškega parlamentarnega sistema v predsedniški z obsežnejšimi pooblastili, kot velja za ostale države s predsedniškim sistemom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustava, ustavni amandmaji, ustavno sodišče, ustavna pritožba, Turčija
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 1473; Prenosov: 154
 Celotno besedilo (897,17 KB) |
16. Posebnosti amparo postopkaMartina Hrovat Jericjo, 2020 Opis: V veliki večini špansko govorečega sveta je t.i. amparo učinkovito pravno sredstvo za zaščito ustavnih pravic posameznika. Je specifična oblika varstva človekovih pravic, ki spominja na ustavno pritožbo ter je univerzalna in tradicionalna oblika varstva pravic. Za to obliko varstva so običajno pristojna Vrhovna in Ustavna sodišča posamezne države. Amparo postopek je latinsko ameriško izredno pravno sredstvo, v glavni meri namenjeno varovanju ustavno priznanih človekovih pravic. Varuje pravice in obveznosti posameznika pred morebitnimi nedovoljenimi posegi tako oblasti kot ostalih posameznikov. To pravno sredstvo je bilo predstavljeno na ameriškem kontinentu že sredi 19. stoletja. Čeprav so podobna pravna sredstva v Evropi začela nastajati v 20. stoletju, je večina držav latinske Amerike prevzela prav amparo postopek iz 19. stol., ki še danes velja za enega najbolj prepoznavnih sredstev zaščite človekovih ustavno priznanih pravic in ustavnega prava. Skupaj z ekspanzivnim procesom oblikovanja deklaracij o človekovih pravicah, v povezavi s pravnim sredstvom habeas corpus in habeas data so države latinske Amerike ustvarile specifično pravno sredstvo za zaščito ustavnih pravic, imenovano Amparo. Začetke amparo postopka najdemo v ustavi države Jukatan leta 1841. Amparo, kot ga poznamo danes, je nastal v Mehiki leta 1857 ter se razvil v amparo tožbo oziroma sodbo (juicio de amparo). V prvotni, originalni obliki ga še vedno lahko najdemo le v Mehiki. Amparo postopek se je v letih seveda širil in razvijal tudi v drugih državah latinske Amerike. Med drugim je bil tudi inkorporiran v Ameriško konvencijo o človekovih pravicah, natančneje v 25. členu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: amparo, recurso de amparo, juicio de amparo, subsidiarni amparo, Mehika, ustavna pritožba
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1114; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,64 MB) |
17. Neodvisna, nepristranska, odgovorna sodna veja oblasti – steber politične prihodnosti in vladavine prava v Evropski unijiMaja Cigoj, 2021 Opis: Doktorska disertacija obravnava pomen pravice do neodvisnega, nepristranskega in odgovornega sodišča s poudarkom, usmerjenim na ohranjanje skupnih vrednot skupne celote EU. S pomočjo aksiološke raziskovalne metode in ob podpori kritičnoanalitične in primerjalno-pravne ovrednotimo obstoječo institucionalno strukturo EU. V ospredje je postavljena sodna veja oblasti. Iščemo pomanjkljivosti, ki negativno vplivajo na varstvo temeljnih pravic posameznika v EU. S ciljem, da bi raziskali možnosti oblikovanja tesnejše ustavne integracije EU, in sicer prek varstva temeljnih pravic posameznika, opazujemo v pravnem redu EU ravnanja političnih institucij EU kot snovalk smernic razvoja varstva človekovih pravic in tudi sodstva EU, s Sodiščem EU na čelu, ki predstavlja skupaj z ESČP avtoriteto nadnacionalnega sodnega varstva človekovih pravic v evropskem prostoru in transnacionalnih subjektov, na katerih leži odgovornost za ustvarjanje soft-law mehanizmov za nadaljnjo integracijo sodstva EU. Čeprav je raziskava omejena na osrednjo in vzhodno Evropo ter je vzeta v ozir le pravica do neodvisnega in nepristranskega sodišča, razkriva vse razsežnosti omejenega dostopa posameznika do Sodišča EU. To predstavlja bistveno pomanjkljivost avtonomnega sodnega varstva pravic v EU. Doktorska disertacija ponudi vsem relevantnim deležnikom model za nadgradnjo lastnega avtonomnega nadnacionalnega sistema varstva pravic iz Listine s pritožbo posameznika pred Sodiščem EU, ki bi znatno pripomogla k razvoju EU v odpornejšo, učinkovitejšo in posamezniku prijaznejšo nadnacionalno ustavno entiteto.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: institucionalna struktura EU, varstvo temeljnih pravic v EU, individualna pritožba pred Sodiščem EU, pravica do neodvisnega in nepristranskega sodišča, soft-law
Objavljeno: 04.01.2022; Ogledov: 1041; Prenosov: 146
Celotno besedilo (2,04 MB) |
18. Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanjaAriana Šuc, 2022 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Zakon o sojenju brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO), nadzorstvena pritožba, rokovni predlog, sredstva pravičnega zadoščenja, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Ustava Republike Slovenije, odločba v zadevi Lukenda proti Sloveniji, odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-65/05
Objavljeno: 13.09.2022; Ogledov: 838; Prenosov: 87
Celotno besedilo (1,03 MB) |
19. |
